Kljub finančni in gospodarski krizi je postala prodaja Mercatorja tuji trgovski verigi (skupini Adris) nekoliko verjetnejša.
Začelo se je z delničarskimi manipulacijami Boška Šrota že v časih boja med pivovarnama Union in Laško, menedžerskih prevzemov z zastavo delnic ciljnega podjetja in posledično pešanja osnovne dejavnosti prevzetih podjetij (enake probleme povzročajo manipulatorji v Istrabenzu). Kot da zgodba v tej luči še ne bi bila dovolj zapletena, zdaj situacijo otežuje še hrvaško-slovenski mejni spor in napovedi bojkota.
Javnost so pred bruseljskim zapletom s Hrvaško v zvezi z Mercatorjem razvnemala vprašanja: ali bo predelovalna industrija propadla; koliko ljudi bodo novi lastniki odpustili; ali tuji trgovci sploh poznajo družbeno odgovorno poslovanje, idr.
Jože Mencinger se je odzval s predlogom o državnem nakupu Mercatorja, podobno kot Nicolas Sarkozy za francoska podjetja. Mencingerju so takoj pritrdili nekateri „ugledni ekonomisti”, sindikalisti, politiki in celo bodoči ministri.
Tukaj je moj izbor zanimivejših izjav glede prodaje Mercatorja, urejen po časovnem sosledju.
Boško Šrot na tiskovni konferenci 4.11.2008 (vir: Vest): „Mi ne delamo tega, kot nekateri drugi delajo, zaradi finančne situacije, ali pa finančne krize, ali pa da smo se ustrašili. Mi moramo to narediti, zato da zavarujemo sistem zaradi nezakonitega posega državnih organov na področju lastništva tega Mercatorja. Mi ne moremo zaradi – bom rekel – tega nezakonitega delovanja pa vendarle ogroziti cel sistem. To je pa vendarle tudi moja dolžnost, in seveda moja racionalna odločitev, da vendarle zavarujemo glavnino tega, kar smo konec koncev v zadnjih sedmih letih zložili skupaj.”
Jože Mencinger (vir: Večer 6.11.2008): „Kapitalska družba (Kad) naj kupi nazaj ta delež Mercatorja. Zakaj ga ne bi mogla? Saj bo dal denar tako kot nekdo drug. O ceni se bodo že dogovorili, saj lahko najbrž država, če posreduje, malo vpliva tudi na ceno in bi tudi tujec poskušal vplivati. Meni se zdi to pač najboljša rešitev, ki je v tej situaciji kolikor toliko sprejemljiva, saj se mi zdi škoda, da bi to prodali. Še zmeraj namreč velja, da so dopoldne ljudje delavci, popoldne pa potrošniki. Menda se ja ne bomo šli čistega trga, če se ga zdaj nobeden na svetu ne gre?”
Draško Veslinovič (vir: Večer 6.11.2008): „Že pred časom sem govoril, da bodo največji zagovorniki nacionalnega interesa premoženje prvi prodali tujcem. V tej krizni globalni situaciji po mojem ni dobro, saj bi tuji lastnik zelo verjetno slovenske izdelke zamenjal s cenejšimi, verjetno tudi manj kvalitetnimi tujimi. Kar bo seveda vplivalo tudi na položaj slovenske živilskopredelovalne industrije, posledično pa še na stanje zaposlenosti. So pa zadnji dogodki predvsem epilog nepregledne privatizacije Mercatorja pod vlado v odhajanju.”
Andrej Vizjak (vir: Večer 6.11.2008): „Mislim, da testirajo trg in želijo zbrati ponudbe. Po moje v teh zaostrenih pogojih nimajo ustreznih finančnih virov in lahko, da so to namero o prodaji uporabili tudi zato, da bi prepričali finančne ustanove. Češ, nameravajo prodati in s kupnino račune poravnati. To je možna taktična poteza v stilu obljubim banki, da bom prodal, vi mi dajte posojilo, potem pa ta postopek teče, vi pa na koncu rečete, kupnina ni primerna, postopek prodaje ustavite, denar ste pa dobili. Vse to je možno, zelo močno pa dvomim, da bodo na koncu svoj delež tudi prodali. V teh razmerah bi to storili le, če bi se znašli v finančno brezizhodni situaciji. V neumnosti, da s tem konsolidirajo svojo osnovno dejavnost, namreč ne verjamem. Prej bi poslovodstvo vprašal, zakaj ni torej prodalo pred pol leta, saj bi na borzi prišli skozi precej bolje, razlogi pa so bili isti. Ali je bil tedaj urad za varstvo konkurence do njih bolj prizanesljiv?”
Mitja Gaspari (vir: Večer 6.11.2008): „Čez noč po mojem ni mogoče storiti ničesar. Pravila igre moramo spoštovati. Privatni kapital se pač zdaj, ko sta mu Sod in Kad to prodala, po svoji vesti odloča, kaj bo z lastnino storil. Zato v tem trenutku ne vidim možnosti, kako bi se lahko Kad ponovno pojavil kot kupec, glede na veliko količino vprašanj, na katera bi potrebovali odgovore, preden bi o taki operaciji sploh lahko razmišljali. Strinjam pa se, da je prodaja tujemu trgovcu, o katerem se govori, resno vprašanje, predvsem zaradi tega, ker je po definiciji ogrožena vloga domačih dobaviteljev.”
Marjan Senjur (vir: Večer 6.11.2008): „V tem času ni prav, da urad pritiska na Pivovarno Laško, da zdaj proda, niti ni v redu, da poskuša Pivovarna prodati ravno zdaj, ker so časi neprimerni. Dosegli ne bodo ne dobre cene ne primernih rezultatov. Sam bi čakal, tudi v uradu, in ne bi ravno zdaj v krizi preveč pritiskal na take občutljive stvari. Čas za zahtevo urada, kako naj Laščani takoj prevzamejo Mercator, ni primeren. To zdaj tudi praktično ni mogoče, tudi če bi Laščani to hoteli. Vsi skupaj bi se torej lahko prilagodili času, tudi banke, ki naj pomagajo zagnati gospodarstvo. Ko bo čas spet normalen, pa bi delovali zopet na normalen način. Danes delovati, kot da je vse skupaj normalno, se mi zdi nenormalno.”
Janez Janša (vir: Delo 6.11.2008): „Gre izključno za politični pritisk, ki se naslanja na določene dikcije v koalicijski pogodbi. Te obetajo, da bo prihodnja oblast delala razliko med neupravičenim bogatenjem in kaznivimi dejanji. Po našem mnenju je lahko prišlo do neupravičenega bogatenja samo s kaznivimi dejanji.”
Bojan Šrot (vir: Delo 6.11.2008): „Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi država, v neki skrajni točki, odkupila delež v Mercatorju.” Šrot meni, da bi morala država delež v Mercatorju odkupiti po tržni ceni. Po njegovem mnenju bi prodaja Mercatorja slovenski živilskopredelovalni industriji zagotovo povzročila določene težave.
Katarina Kresal, spletno mesto LDS 6.11.2008: „Smo v časih, ko bi bilo potrebno naše gospodarstvo aktivneje ščititi, pri čemer bi veljalo razmisliti tudi o morebitnem nakupu Mercatorja s strani države po ugodni ceni in kasnejši prodaji, ko bo gospodarska situacija boljša, po višji ceni, kar bi bilo dobro tudi za vse davkoplačevalce.”
Jože Mencinger v prispevku Trenj 6.11.2008: KAD in SOD naj Mercatorjeve delnice kupita nazaj – „lahko začasno kupi in se počaka, kriza bo tudi enkrat končana, pa se potem lahko dobi normalne domače kupce. Ne vem pa, zakaj bi morali imeti tuje kupce, saj trgovino se znamo valjda še sami iti. Ne vidim, zakaj bi dobički odtekali nekam v tujino.”
Zoran Janković, Trenja 6.11.2008: „Jaz mislim, da Boško Šrot ne pride [v Trenja], ker pred mano težko laže.”
Andrej Vizjak, Trenja 6.11.2008: „Jaz celo mislim, da je pravzaprav to en slepilni manever. Prodaja Mercatorja ni potrebna s strani skupine Pivovarne. Tudi jaz tej prodaji nasprotujem. Ker mislim, da bi bil to pravzaprav en manever, ki je nepotreben, povsem nepotreben. In vsled tega gre po moje za ene vrste trik, ki tej skupini in tem ljudem dosti leži, in je večkrat že bil uporabljen.”
Zoran Janković, Trenja 6.11.2008: „In tole je en manever, ki pri njemu se pa res da predvidet, a ga prodaja, samo išče podporo nove vlade, češ, poglejte, moral sem prodati zaradi drugih. Jaz pa mislim, da skrbi za svoj žep, čist preprosto povedan.”
Zoran Janković, Trenja 6.11.2008: „A lahko še nekaj prognoziram. Tri stvari se bodo zgodile s tem Mercatorjem. Jaz sem enkrat rekel v tej oddaji pri vas, da se je vse začel in se bo končalo z Mercatorjem. To se zdaj vidi. Jaz zdaj napovedujem, da drugo leto Istrabenza ne bo več. To je moja napoved, da pač gospod Bavčar je podjetje uničil. In tu se bo zgodilo, da bojo kazenski postopki tekli proti obema zaradi transakcij, ki so jih opravil. In mislim, da je ta manever, poskus prodaje Mercatorja, ki je dost vreden, bo pokril vse kredite, ki jih ima Boško Šrot za ostali del skupine Laško.”
Matjaž Gantar, Trenja 6.11.2008: „Jaz mislim, da smo tukaj prešpricali neko določeno debato v preteklosti: kako pa izgleda kapitalizem, kako pa izgleda moderni kapitalizem. V vseh zahodnih razvitih ekonomijah nekako delno tudi kar ščitijo – na ta in oni način, na prepovedan in neprepovedan – domače podjetništvo in domača podjetja. In jaz bi rekel tako, kot je gospod Kangler rekel, verjetno bi bilo pametno, da če smo mnenja, da mora to ostati v slovenski lasti, da bi se moral kdo pogovorit z laščani ali pa iskat neke druge slovenske zasebne lastnike. Ne pa da [KAD in SOD to kupita] – to je pa deplasirano.”
Franci Križanič, Trenja 6.11.2008: „Osnovno vprašanje je, kako lahko sploh nekdo prodaja pol Mercatorja, če ni prej dal prevzemne ponudbe, ko ga je dobil. A se zavedate tega?! Da je šlo potem za vertikalno integracijo, se pravi povezavo dobaviteljev, dobavitelji so postali veliki lastniki, očitno odločujoči lastniki trgovca na drobno. To je problem delovanja konkurenčnosti. Tle je cela vrsta problemov, ki jih je treba reševati, rešujejo jih pa nadzorne inštitucije. Ne misliti, da lahko to kar po svoje gre kot nek divji zahod! Ne gre, na tej ravni razvoja to ne gre na ta način.”
Žiga Debeljak, Trenja 6.11.2008: „Jaz absolutno mislim, da je Mercator tako pomembno podjetje za slovensko gospodarstvo, da bi država morala pridobiti 25-odstotni lastniški delež v tem podjetju. Jaz se zavedam, da je v trenutni situaciji to verjetno težko, tudi z moralno etičnih in političnih razlogov. Ampak, veste, 25-odstotni delež ni treba kupiti od gospoda Šrota – ta prodaja 48-odstotni delež. Lahko se ga kupi na trgu, od malih delničarjev, pa s tem še pozitivno vpliva na razvoj borznega trga.”
Miran Goslar, Trenja 6.11.2008: „Država ima pravico tudi od privatnih lastnikov [zahtevati], da se odgovorno obnašajo do socialnega okolja, v katerem živijo. In to je bistveno. Jaz sem globoko prepričan, da bi bilo za Mercator kot podjetje celo koristno, da bi se znebil kot lastnikov Šrota in Bavčarja. Ker sta do zdaj pokazala, da se nemoralno in neodgovorno obnašata do socialnega okolja.”
Borut Pahor, Finance 7.11.2008: „Politika se ne sme in ne more vmešavati v poslovne odločitve in odločitve regulatorjev trga. Prodaja Mercatorja pomeni tveganje za živilsko-predelovalno industrijo, ki pa mora zanimati politiko in lahko v to tudi poseže. In sicer s precedensom, ki ga je treba z opozicijo dobro prediskutirati.”
Janez Janša, Finance 7.11.2008: „Nobenega razloga ni, da bi vlada odkupila delež v Mercatorju, saj ga ni nikoli prodala. Ne vidim razloga za prodajo Mercatorja, saj lastnik pravi, da ni v škripcih. Gre izključno za politični pritisk, ki se opira na določene dikcije v koalicijski pogodbi. Te napovedujejo, da bo prihodnja oblast delala razliko med neupravičenim bogatenjem in kaznivimi dejanji. Po našem mnenju so razlog za neupravičeno bogatenje lahko le kazniva dejanja.”
Ladislav Kaluža, Finance 7.11.2008: „Država naj nazaj odkupi delež v Mercatorju, ki sta ga leta 2005 prodala Kad in Sod, ter vzpostavi prvotno stanje. Prodajalci so takrat zagotavljali, da bo Mercator s prodajo ostal v slovenskih rokah, prodaja, ki sta jo napovedala Pivovarna Laško in Infond Holding, pa te besede zdaj demantira.”
Zoran Janković (vir: Finance 7.11.2008): „Novi lastnik bo s sabo pripeljal svoje dobavitelje s katerimi že leta posluje. Ne govorim o ničemer, kar že ni znano, niti ne opravičujem. To smo tudi mi počeli, ko smo z Mercatorjem prišli na trge bivše Jugoslavije. Dobavitelji so šli z nami. Takrat je bilo vprašanje kateri dobavitelji iz Srbije bi lahko poslovali z Mercatorjem. Potrebovali smo mnogo let, da smo se prepričali o njihovi kvaliteti in da so prišli v našo mrežo. Normalno je, da ima vsak trgovec svoje dobavitelje, ker ni prostora za vse. Tako bi se zgodilo tudi v primeru Mercatorja in zato bi bilo to slabo za Slovenijo, ne glede na to kdo kupi družbo.”
Zoran Janković (vir: Finance 7.11.2008): „Še vedno mislim, da je najboljša tista ideja, ki sem jo sam svoj čas tudi predlagal. Struktura lastništva se podeli po načinu štirje deli po 25 odstotkov. Prvo četrtino dobijo zaposleni, drugo država ali neka banka, tretjo dobavitelji, ostanek pa pripada strateškemu partnerju. Mislim, da je to še vedno idealna pozicija za Mercator.”
Boško Šrot, Odmevi 7.11.2008: „Mi ne prodajamo to [Mercatorja] kot portfeljsko naložbo. Vidite, da imamo 48 procentov. In tisti, ki bo ta kos kupil, bo kupil pravzaprav večino Mercatorja, bo z lahkoto prišel do kakršnekoli večine. ”
Maks Tajnikar, Odmevi 7.11.2008: „Konec koncev, če na primer vzamete potrošnika, ki pride v trgovino, je konec koncev za njega zelo pomembno, da dobi čim več. In to je cilj trgovine. Jaz mislim, da ideja o tem, kako je treba okoli trgovine, kot je Mercator, narediti neke vrste grozd dobaviteljev, slovenskih dobaviteljev, da je ta ideja napačna – da ta ideja ustvarja nek monopol na dobavni, prodajni verigi in da zagotovo ne vodi k najnižjim cenam. ”
Maks Tajnikar, Odmevi 7.11.2008: „In jaz bi rekel, z vidika blaginje Slovencev kot celote, je zelo pomembno, da imamo trgovino, ki je učinkovita, in da imamo tudi predelovalno industrijo, ki je učinkovita. Če ta predelovalna industrija ni učinkovita, potem samo to pomeni, da smo verjetno trenutno v Mercatorju kupci tisti, ki plačujemo to neučinkovitost. Če bi prišel tuji partner, bi zagotovo zahteval, da seveda se pojavljajo v trgovini tisti, ki konec koncev so dovolj učinkoviti in dovolj poceni.”
Maks Tajnikar, Odmevi 7.11.2008: „Lahko da seveda mi prodamo … da kupi država in da se vrnemo nazaj. Ampak, veste, kje smo potem? Potem bo prišel novi Boško Šrot, in bo ravno tako zgodba, kakršna je ta. Ne vemo drugačne rešitve. Ta pot bo enaka.”
Boško Šrot, Odmevi 7.11.2008: „Danes se v svetu vsi zapirajo. Vse države razlagajo, kako je potrebno gospodarski nacionalizem gojiti. In ga gojijo, nekateri ga že dolgo časa. Mi pa, ker ga nekateri drugi preprečujejo, bi pa enostavno vse odprli, vsa podjetja zaprli. Vi se menda morate zavedati, da smo majhna država! V taki, majhni državi ne moreš imeti velikih podjetij. Ne moreš imeti velikih prehrambenih gigantov, ki bi kar tako enostavno lahko konkurirala, pa prihajala na police velikih trgovskih verig. Ne gre!”
Boško Šrot, Odmevi 7.11.2008: „Tudi še vedno trdimo, da smo Mercator zato kupili, da si bomo širili trge.”
Stanislav Kovač, Finance 7.11.2008: „Nastanek Šrotove oligarhije najbolj uteleša slovensko različico nacionalkapitalizma, ki sta jo skozi tranzicijo ekonomsko utemeljila zlasti ekonomista EIPF, Jože Mencinger in Franjo Štiblar. Njun koncept nacionalkapitalizma temelji na zaprtosti do tujega kapitala in ustreznem usmerjanju prihrankov domačih finančnih ustanov v oblikovanje nekaj velikih podjetniških skupin.”
Matej Lahovnik, Vest 7.11.2008: „Poglejte, jaz pa mislim, da je pa to res takšen nesmisel, da se resnično čudim politikom, ki imajo takšne ideje. In tukaj bi nas ljudje vprašali, kaj se gremo – da najprej prodaja neka vlada, recimo Janševa, Mercator po 160 evrov, Pahorjeva ga pa, recimo, nazaj odkupuje po 300 evrov. In kaj bi s tem naredili potem? Naj odgovorijo, kaj potem sledi! To pomeni kaj? Čez leto spet prodaja zasebnim lastnikom in potem kaj, spet nakup po višji ceni? Mislim, to so smešne zadeve. Jaz mislim, da bi se nekateri politiki res morali zamisliti nad tovrstnimi idejami, ki so mogoče lahko čisto legitimne, ampak mislim, da so nesprejemljive za novo vlado. In nova vlada zagotovo tega ne bo naredila.”
Nicolas Sarkozy (vir: Večer 10.11.2008): Sarkozy se namreč boji, da bodo tuji premoženjski skladi izkoristili priložnost in v Evropi zaradi pocenitve delnic na borzi pokupili vsa pomembna evropska podjetja. Članicam EU je zato že predlagal ustanovitev nacionalnih skladov, prek katerih bi podržavili ta podjetja in jih tako zaščitili pred tovrstnimi prevzemi.
Emil Erjavec, Razgledi 10.11.2008: „Carrefour postavi svojo zgodbo zmeraj na novo in v celoti. Tudi če bi prevzel blagovno znamko Mercator in jo pustil nekaj časa živeti, bi to bila zgolj prehodna rešitev. Zgodilo bi se enako, kot se je ob prevzemanju Mercatorja z deli slovenske trgovine v devetdesetih: za Živili, Emono, Potrošnikom in drugimi ni ostala niti sled.”
Emil Erjavec, Razgledi 10.11.2008: „Spretno vodena medijska argumentacija Laščanov je nevzdržno sprenevedavi poskus izsiljevanja države, ki naj reši lokalnega kapitalista, ki je do tržne premoči prišel s triki in političnimi navezami. Če bo nova vlada tu popustila, ji praktično ni več pomoči. Slovenijo bi to dokončno potisnilo nazaj v tranzicijo in bil bi to očiten znak, da je razvoj demokracije in tržnega gospodarstva zastal. Ni cene, ki bi jo država smela plačati za posilstvo takšnih razsežnosti in za takšno jemanje davkoplačevalcev za talce.”
Goran Novkovič, Prava ideja 11.11.2008: „Vprašajmo se: je Boško Šrot – po vsem, kar nam je znano o njem – res boljša izbira od kateregakoli tujca?”
Ladislav Kaluža, v prispevku za Polemiko 17.11.2008: „Da, nakup ima neko packo. Danes to prodajati z nekim javnim razpisom je v bistvu izdaja nacionalnih interesov.”
Janez Janša (vir: MMC RTV 11.11.2008): „Mene čudi, da se toliko časa posveča tej potezi, ki tako ali tako ni mišljena resno. Ni pa to slučajno, saj ta isti lastnik obvladuje velik del medijskega prostora in zgodbo generira. Drugače pa upam, da se naslednja vlada prihodnje leto ne bo ukvarjala s cenami blaga na policah Mercatorja, saj bi bilo to popolnoma nepotrebno.”
Jože Mencinger, Polemika 17.11.2008: „Jaz menim, da mora Mercator ostati v slovenski lasti zaradi tega, ker je na to vezano precej predelovalne industrije. Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi v tujino nosil dobiček. Resda mi bo kdo rekel, saj zdaj je Evropska unija, smo vsi, ni nobenih tujcev več, ni tujih naložb. Vendar v kriznih časih se bo vsaka od teh evropskih držav branila zelo za sebe. Evropska unija ni skupnost ljudi, ampak je skupnost držav. Dalj časa bo trajala kriza, bolj bo prišla izraza ta sebičnost in zaščita lastnih interesov. To je meni povsem razumljivo. Spet smo prišlo do nečesa, čemur jaz pravim jugoslovanski sindrom. Kar pomeni, čez nekaj časa se bomo začeli obtoževati, kdo je česa kriv.”
Zoran Janković, Polemika 17.11.2008: „Javno izjavljam, da ne uprava ne nadzorni svet Mercatorja me ne zanimata. Jaz tle [v županovanju Ljubljani] uživam.”
Zoran Janković, Odmevi 17.11.2008: „Tudi če me pozivajo nazaj za Mercator, ali za upravo ali za nadzorni svet, je moj odgovor ne!”
Igor Bavčar, Polemika 17.11.2008: „Mercator bomo prodali najboljšemu ponudniku. Če bo to država, bomo prodali državi.”
Jože Mencinger, Polemika 17.11.2008: „Mene so deset let zasmehovali razni ti liberalci, kako imam vse narobe. Ampak deset let je bilo jasno, da gremo v neko finančno krizo. Zakaj? Zato ker smo imeli kar naprej neke lastnike premoženja namesto lastnike podjetij – ki jih podjetja pravzaprav niso zanimala, zanimalo jih je samo premoženje.”
Franc Kangler, Reporter 24.11.2008: „Če bo Šrot prodal Mercator tujcem, se lahko izseli iz Slovenije.”
Danilo Türk, Studio ob 17h 25.11.2008: „Po mojem mnenju – ki je nič drugega kot eden od prispevkov k razpravi o tem – v Sloveniji obstaja nacionalni interes, da ohranimo Mercator v slovenskih rokah in da na ta način zagotovimo tudi tisto naravno povezavo med našimi proizvajalci hrane, prehrambenih izdelkov, predelovalno industrijo in distribucijskim sistemom.”
Tone Jerovšek, Večer 29.11.2008: „Neprodaja tujcem ni zaščita nacionalnega interesa. Večno ni mogoče preprečevati, da tisti, ki imajo denar, kupijo, pa če so domačini ali tujci. Ne verjamem, da bi na primer Mercator predvsem ščitil našo predelovalno industrijo. Kje pa! Slovenski kmetje Italiji prodajajo mleko, ko iz njega naredijo jogurt, pa je cenejši kot pri nas. Med pridelovalcem in prodajalcem je grozljiv cenovni razkorak. Ne verjamem, da imajo naši lastniki velik interes, da lastnina ostane domača. Njihov interes je, da čim več poberejo.”
Matej Lahovnik, TV Dnevnik 6.12.2008: „Dokler bom jaz minister za gospodarstvo, država ne bo kupila nazaj Mercatorja po višji ceni, kot ga je pred tremi leti prodala – tega ne bi znal razložiti davkoplačevalcem. Če pa bi ga bili, seveda, lastniki pripravljeni prodati po nižji ceni, potem pa je to druga stvar, bi verjetno o tem razmislili, ker bi šlo za ugoden terminski posel.”
P.s.: Če bo Mercator zares prodan (in ne bo zgolj prešel v lastništvo bank), se bo hkrati s prodajo pričela nova delniška evforija na ljubljanski borzi.
Filed under: Institucije, Mnenjski voditelji, Politike, Pravila in vrednote