Hrvaška je seveda pripravljena podpisati izjavo, ali sto izjav, da njeni zemljevidi ne prejudicirajo slovensko-hrvaške meje. Saj takšna izjava v resnici nič ne pove.
Če bo namreč o meji odločala arbitražna komisija, nobeno dejanje vpletenih strani še ne določa meje vnaprej. Pri vsaki aktivnosti gre le za krepitev pogajalskih izhodišč strank v postopku. Če bi sploh lahko kdo prejudiciral mejo, je to le arbitražna komisija, ne pa stranki v postopku.
Pogajanja z EU so pokazala, da hrvaška taktika boja za (tuje) ozemlje temelji na samosvojem in nekorektnem tolmačenju sklenjenih dogovorov in zavez. Sedaj so hrvaški politiki razkrili, da za glavno referenco pri razmejitvi spornih območij ne sprejemajo stanja na dan 25. junija 1991, ampak jim pomeni le začetno oziroma ničto točko. Hrvaško izigravanje dogovorov, ki je v obmejnih konfliktih še toliko bolj občutljivo, sproža alarme, ki jih Evropa ne sme preslišati.
Tudi če odmislimo tistih nekaj kvadratnih kilometrov spornega območja v obmejnem pasu, pomeni sedanja Hrvaška potencialno ogromen problem za bodočnost Evropske unije. Morda še hujši kot Romunija in Bolgarija. Hrvaška še dolgo ne bo zrela za Evropsko unijo, zato ni potrebe pri hitenju s pogajanji.
Sodeč po enotnosti slovenske politike o nacionalnem interesu glede meje s Hrvaško, obstaja dobro upanje, da se Evropska unija obrani hrvaške grožnje.
Filed under: Mediji, Pravila in vrednote
Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, v Odmevih 18.12.2008:
Jelko Kacin, poslanec LDS v Evropskem parlamentu, v Odmevih 18.12.2008:
Ivo Vajgl, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, v Dnevniku 19.12.2008:
Spomenka Hribar v Dnevniku 21.12.2008:
Tine Hribar v Dnevniku 21.12.2008:
Ob hrvaškem norenju marsikdo misli, da bo v združeni Evropi vseeno, kje natanko potekajo meddržavne meje. Vendar nas je hrvaški predsednik Stipe Mesić z lastnim dejanjem posvaril, da temu ni tako. Zato mora Slovenija ustaviti hrvaško grožnjo Evropi.
Mesić je v skrajno razgreto razpravo o urejanju mejnega vprašanja povlekel drugo svetovno vojno. Včeraj je na predavanju na zagrebški fakulteti političnih ved na temo „hrvaško članstvo v Varnostnem svetu in mednarodni položaj Republike Hrvaške” med drugim natvezil:
Žalosna je spoznaja da nas politika svađa. Kao da vama (građanima SI) ili nama nešto od toga ide u prilog. Svatko imaju svoju istinu i tumači ju na sebi iskoristiv način. Očito činjenice nisu važne. Davno smo mi (građani RH) prestali biti nacionalno ugroženi i prestali imati probleme sa granicama, tj u onom trenutku kada su se svi poneseni tim osjećajem odlučil boriti za svoju djedovinu…kada su se vraćali doma…ili ga nisu imali, ili nije bilo nikoga da ih dočekaju, ili se NITKO nije ni vratio! Od tada se borimo za svoju egzistenciju i jedino oni koji se NE bore s preživljavanjem muči ta granica i šire mržnju između dva naroda, koji da žive u New York -u stali bi u predgrađe jednog grada! Jadno!!! Ne moramo biti građani istog “grada”, ali moramo znati da nam ONI (EU)ne mogu pomoći,…jer nisu ni vama. Bilo bi manje poražavajuće kad bi se mi manje bavili ovakvim pitanjima i jednom prestali mrziti drugoga samo zato jer ne možemo mrziti samoga sebe!!!!!!!!