Neodvisni politični dnevnik

Icon

Neodvisno političen

Hrvaška ne prejudicira meje

Hrvaška je seveda pripravljena podpisati izjavo, ali sto izjav, da njeni zemljevidi ne prejudicirajo slovensko-hrvaške meje. Saj takšna izjava v resnici nič ne pove.

Če bo namreč o meji odločala arbitražna komisija, nobeno dejanje vpletenih strani še ne določa meje vnaprej. Pri vsaki aktivnosti gre le za krepitev pogajalskih izhodišč strank v postopku. Če bi sploh lahko kdo prejudiciral mejo, je to le arbitražna komisija, ne pa stranki v postopku.

Pogajanja z EU so pokazala, da hrvaška taktika boja za (tuje) ozemlje temelji na samosvojem in nekorektnem tolmačenju sklenjenih dogovorov in zavez. Sedaj so hrvaški politiki razkrili, da za glavno referenco pri razmejitvi spornih območij ne sprejemajo stanja na dan 25. junija 1991, ampak jim pomeni le začetno oziroma ničto točko. Hrvaško izigravanje dogovorov, ki je v obmejnih konfliktih še toliko bolj občutljivo, sproža alarme, ki jih Evropa ne sme preslišati.

Tudi če odmislimo tistih nekaj kvadratnih kilometrov spornega območja v obmejnem pasu, pomeni sedanja Hrvaška potencialno ogromen problem za bodočnost Evropske unije. Morda še hujši kot Romunija in Bolgarija. Hrvaška še dolgo ne bo zrela za Evropsko unijo, zato ni potrebe pri hitenju s pogajanji.

Sodeč po enotnosti slovenske politike o nacionalnem interesu glede meje s Hrvaško, obstaja dobro upanje, da se Evropska unija obrani hrvaške grožnje.

Filed under: Mediji, Pravila in vrednote

4 komentarji

  1. ervinator pravi:

    Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, v Odmevih 18.12.2008:

    Ta očitek, da mi vnašamo bilateralo v evropska pogajanja, moramo usmeriti proti Hrvaški: Hrvaška je vnesla bilateralna pogajanja, bilateralni problem meje v Evropsko unijo, s tem ko se v svojih pogajalskih izhodiščih sklicuje na dokumente, ki vsebujejo te sporne zemljevide. S tem je bil ta problem vnešen v pogajalska izhodišča. In seveda mora Slovenija na to reagirati.

    Jelko Kacin, poslanec LDS v Evropskem parlamentu, v Odmevih 18.12.2008:

    Predvsem je treba jasno povedati, da so priloge dokumentov tudi karte, na katerih je meja vrisana na sredini Piranskega zaliva. In to ne prvič! To, kar je bistveno, je dejstvo, da je leta 2003 Hrvaška to isto storila, ko je šlo za začetek približevanja Natu. Takrat je bilo to jasno povedano. Tak dokument je umaknila in potem je proces šel naprej. Torej za njih to ni nič novega. Oni so samo napačno ocenili, ker imamo pač kontinuiteto kadrov, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko tukaj pri nas, da se bo vedno v zadnjem trenutku nekaj zgodilo in da bo stvar šla preprosto naprej. Pa ne bo šla naprej! Tukaj, mislim, da je ključen problem.

    Ivo Vajgl, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, v Dnevniku 19.12.2008:

    Situacija, v kateri smo, nikakor ni napad na načelo dobrega sosedstva, ampak včasih je pač potrebno potegniti zasilno zavoro, dokler je še čas.

  2. ervinator pravi:

    Spomenka Hribar v Dnevniku 21.12.2008:

    Zdaj, ta način, ki ga je Slovenija ubrala, je rezultat vseh rezultatov slabih politik odnosov do Hrvaške, celo od socializma naprej, ko so določali meje med republikami. In enkrat se je pač treba postaviti na noge, ker Hrvati so nas do zdaj še zmeraj okrog prinesli.

    Tine Hribar v Dnevniku 21.12.2008:

    In zdele, ko ste že vprašali o Hrvaški, ni toliko pomemben ta konflikt s Hrvati kot to, da smo se osamosvojili, če tako rečem, tudi v odnosu do Evrope: da smo začeli v odnosu do Evrope zagovarjati in izpostavljati svojo resnico. Kajti to je bistveno za evroslovenstvo, kot temu rečem.

  3. ervinator pravi:

    Ob hrvaškem norenju marsikdo misli, da bo v združeni Evropi vseeno, kje natanko potekajo meddržavne meje. Vendar nas je hrvaški predsednik Stipe Mesić z lastnim dejanjem posvaril, da temu ni tako. Zato mora Slovenija ustaviti hrvaško grožnjo Evropi.

    Mesić je v skrajno razgreto razpravo o urejanju mejnega vprašanja povlekel drugo svetovno vojno. Včeraj je na predavanju na zagrebški fakulteti političnih ved na temo „hrvaško članstvo v Varnostnem svetu in mednarodni položaj Republike Hrvaške” med drugim natvezil:

    Slovenske partizanske jedinice su se orijentirale prema austrijskoj granici, a hrvatske jedinice su vodile teške bitke u Istri sve do Trsta i osvojile Trst.

    Da hrvatske jedinice nisu oslobodile taj prostor, danas bi Slovenija gledala s jedno dvadeset kilometara more.

  4. Ana pravi:

    Žalosna je spoznaja da nas politika svađa. Kao da vama (građanima SI) ili nama nešto od toga ide u prilog. Svatko imaju svoju istinu i tumači ju na sebi iskoristiv način. Očito činjenice nisu važne. Davno smo mi (građani RH) prestali biti nacionalno ugroženi i prestali imati probleme sa granicama, tj u onom trenutku kada su se svi poneseni tim osjećajem odlučil boriti za svoju djedovinu…kada su se vraćali doma…ili ga nisu imali, ili nije bilo nikoga da ih dočekaju, ili se NITKO nije ni vratio! Od tada se borimo za svoju egzistenciju i jedino oni koji se NE bore s preživljavanjem muči ta granica i šire mržnju između dva naroda, koji da žive u New York -u stali bi u predgrađe jednog grada! Jadno!!! Ne moramo biti građani istog “grada”, ali moramo znati da nam ONI (EU)ne mogu pomoći,…jer nisu ni vama. Bilo bi manje poražavajuće kad bi se mi manje bavili ovakvim pitanjima i jednom prestali mrziti drugoga samo zato jer ne možemo mrziti samoga sebe!!!!!!!!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: