Varčujemo vsi: Borut in mi

Kot vemo, si premier Borut Pahor nekatere reprezentančne stroške plačuje sam:

To so vsi stroški pogostitev v moji pisarni. Tudi če imam delovno kosilo v prostorih predsednika vlade, plačam jaz zase in za svojega gosta ali goste vsa kosila. Sadje, ki je na mizi, pijače, ki so na mizi, vse to je sedaj plačano iz mojega žepa.

Mnogi se s Pahorjem ne strinjajo. Tone Anderlič, ki predstavlja stari kader LDS, se ne strinja (na seji komisije državnega zbora za poslovnik 23.1.2009), da bi tudi parlament uprizarjal simbolično varčevanje:

In jaz verjamem, da pri kavi, pri plastičnih rožah in tako naprej ne bomo prišparali nič, dajali bomo slab zgled, ne dober. Da se pa jaz vsak dan racionalno obnašam, odkar sem tukaj, pa še bistveno bolj, sem pa že več kot 20 let, tako da ni tukaj nobene zadrege. Ja, šparati, ampak ne po tisti formuli: pa naj stane, kolikor hoče!

Pahorjevi ministri in njihovi sekretarji svoje nestrinjanje raje kot z besedami uveljavljajo kar v praksi (vir: Žurnal24 28.1.2009): Pahorjevemu zgledu ni sledil prav noben minister. Premier Pahor je 15. januarja za čas krize dodatke svojim ljudem ukinil. Ministri jih kar dodajajo in premierjev zgled mirno ignorirajo.

Ciljno občinstvo varčevanjskega cirkusa je stopetdesettisočglava armada javnega sektorja. Sindikati državne in javne uprave so v pogajanjih z vladami lani dosegli dogovor o delni kompenzaciji za nazaj, ker so se uslužbenci v času gospodarske rasti dolgo morali odpovedovati višanju svojih plač. Vendar danes Pahorjeva vlada pritiska na sindikate, naj se ponovno odpovejo že dogovorjenemu povišanju. Menda se tudi opozicija v glavnem strinja, da je treba plače v javnem sektorju množično znižati – ne samo najvišjih.

Varčujemo in še bomo varčevali tudi v mojem političnem dnevniku, in sicer s časom za politiko. To je posledica gospodarske krize. 😕

Filed under: Blogi, Politike, Politične organizacije, Pravila in vrednote

Kam gre Mercator

Kljub finančni in gospodarski krizi je postala prodaja Mercatorja tuji trgovski verigi (skupini Adris) nekoliko verjetnejša.

Začelo se je z delničarskimi manipulacijami Boška Šrota že v časih boja med pivovarnama Union in Laško, menedžerskih prevzemov z zastavo delnic ciljnega podjetja in posledično pešanja osnovne dejavnosti prevzetih podjetij (enake probleme povzročajo manipulatorji v Istrabenzu). Kot da zgodba v tej luči še ne bi bila dovolj zapletena, zdaj situacijo otežuje še hrvaško-slovenski mejni spor in napovedi bojkota.

Javnost so pred bruseljskim zapletom s Hrvaško v zvezi z Mercatorjem razvnemala vprašanja: ali bo predelovalna industrija propadla; koliko ljudi bodo novi lastniki odpustili; ali tuji trgovci sploh poznajo družbeno odgovorno poslovanje, idr.

Jože Mencinger se je odzval s predlogom o državnem nakupu Mercatorja, podobno kot Nicolas Sarkozy za francoska podjetja. Mencingerju so takoj pritrdili nekateri „ugledni ekonomisti”, sindikalisti, politiki in celo bodoči ministri.

Tukaj je moj izbor zanimivejših izjav glede prodaje Mercatorja, urejen po časovnem sosledju.

Filed under: Institucije, Mnenjski voditelji, Politike, Pravila in vrednote

Gospodarska kriza je priložnost in nuja za duhovno rast

Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci poziva vse politične, gospodarske in finančne institucije k načrtni krepitvi vseh mehanizmov, ki bodo zagotavljali mir, stabilnost in solidarnost tudi v primeru dolgotrajnejših napetosti ali nestabilnosti mednarodnih razsežnosti:

Aktualna finančna kriza in z njo povezana gospodarska recesija je priložnost, da se močneje zavemo, kako nepogrešljiva so etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti. Hkrati je potrebno okrepiti mehanizme, ki lahko preprečijo slabšanje položaja in zagotavljajo mir in stabilnost v družbi ter solidarnost in okrepitev naših družbenih vezi.

Filed under: Politike, Pravila in vrednote

Minister za obrambo socialne države

Kdo od bodočih ministrov bo največ naredil za socialno državo: Karl Erjavec, Ivan Svetlik?
V besedah največ obeta finančnik(!) Franc Križanič.

Utemeljitev Franca Žnidaršiča na seji državnega zbora o potrditvi Pahorjeve liste ministrskih kandidatov oziroma izvolitvi nove vlade:

Če bi sam preveč zares jemal pripombo Francija Križaniča o tisoč evrov minimalne plače, bi lahko danes ugotavljal, da je potem naših skrbi o obrambi socialne države konec. Ampak, verjamem, da pa je njegovo sporočilo s to pripombo šlo v pravo smer, namreč razvoj naše države razume tako, da moramo povečati najnižjo plačo, zato da bi rešili vse druge probleme, ki izvirajo iz tega, da je danes ta plača prenizka. Ni si mogoče zamišljati spodobne pokojnine za tistega, ki bi imel minimalno plačo štirideset let, ker bi postal drugi dan, ko gre v penzijo, socialni problem. In zato je razmišljanje o tem, da je nujno potrebno povišati minimalno plačo, pravilno razmišljanje, in mi to podpiramo in nismo tako zelo dobesedno vzeli te pripombe in jo tudi ne kanemo jemati kot očitka v nadaljnjem delovanju naše skupne oblasti in parlamenta.

Filed under: Institucije, Politike

Kot da volilna kampanja še traja

Če bi sklepal po poročanju v medijih, nismo pravkar imeli volitev, ampak bodo šele v nedeljo.

V določenih osrednjih medijih ne pojenja poročanje o tem, kaj je vlada delala slabo in zakaj bi se morala zamenjati. Vtis imam, da se propaganda nadaljuje, zato ker od Pahorja tudi njegovi svetovalci ne pričakujejo ekonomskih uspehov. Da ne bi v javnosti vzbujali prevelikih pričakovanj, se raje trudijo razvrednotiti uspehe zadnjega mandata. V najboljšem primeru bo situacija analogna značilnostim političnega programa stranke LDS, ki so v svoj program med drugim zapisali, da se zavzemajo za ukinitev davka na plače.

Filed under: Mediji, Mnenjski voditelji, Politike, Volitve in referendumi