Epilog

Poslej bom slovenski politiki namenjal bistveno manj časa, zato s tem zapisom zaključujem svoj politični dnevnik . Za bodoče politične zapise mi bo zadostoval dnevniški prostor med razglednicami. Vsakomur, ki želi slovenske zdrahe razumeti v širšem kontekstu, pa v branje priporočam bloge ameriških radikalnih centristov.

Filed under: Blogi

Varčujemo vsi: Borut in mi

Kot vemo, si premier Borut Pahor nekatere reprezentančne stroške plačuje sam:

To so vsi stroški pogostitev v moji pisarni. Tudi če imam delovno kosilo v prostorih predsednika vlade, plačam jaz zase in za svojega gosta ali goste vsa kosila. Sadje, ki je na mizi, pijače, ki so na mizi, vse to je sedaj plačano iz mojega žepa.

Mnogi se s Pahorjem ne strinjajo. Tone Anderlič, ki predstavlja stari kader LDS, se ne strinja (na seji komisije državnega zbora za poslovnik 23.1.2009), da bi tudi parlament uprizarjal simbolično varčevanje:

In jaz verjamem, da pri kavi, pri plastičnih rožah in tako naprej ne bomo prišparali nič, dajali bomo slab zgled, ne dober. Da se pa jaz vsak dan racionalno obnašam, odkar sem tukaj, pa še bistveno bolj, sem pa že več kot 20 let, tako da ni tukaj nobene zadrege. Ja, šparati, ampak ne po tisti formuli: pa naj stane, kolikor hoče!

Pahorjevi ministri in njihovi sekretarji svoje nestrinjanje raje kot z besedami uveljavljajo kar v praksi (vir: Žurnal24 28.1.2009): Pahorjevemu zgledu ni sledil prav noben minister. Premier Pahor je 15. januarja za čas krize dodatke svojim ljudem ukinil. Ministri jih kar dodajajo in premierjev zgled mirno ignorirajo.

Ciljno občinstvo varčevanjskega cirkusa je stopetdesettisočglava armada javnega sektorja. Sindikati državne in javne uprave so v pogajanjih z vladami lani dosegli dogovor o delni kompenzaciji za nazaj, ker so se uslužbenci v času gospodarske rasti dolgo morali odpovedovati višanju svojih plač. Vendar danes Pahorjeva vlada pritiska na sindikate, naj se ponovno odpovejo že dogovorjenemu povišanju. Menda se tudi opozicija v glavnem strinja, da je treba plače v javnem sektorju množično znižati – ne samo najvišjih.

Varčujemo in še bomo varčevali tudi v mojem političnem dnevniku, in sicer s časom za politiko. To je posledica gospodarske krize. 😕

Filed under: Blogi, Politike, Politične organizacije, Pravila in vrednote

Dimitrij Rupel kot simbol zla

Doktorica Spomenka Hribar (prejemnica nagrade SEMO za zasluge na področju človekovih pravic) o Dimitriju Ruplu kot simbolu:

To je popolnoma neprimerno v odnosu do volivcev; tudi v odnosu do vlade, ker jih je postavil pred fait accompli; v odnosu do koalicije, mislim, da je to zelo, zelo nepremišljeno. Še posebej zato, ker se na doktor Rupla ne veže samo njegovo dejanje in njegovo ravnanje – enako tudi za Šinkovca, ampak tudi sam simbol. Rupel je simbol tega, kako je prejšnja koalicija vladala. In tega ljudje ne želijo!

Prvo medijsko transformiranje osebnosti Dimitrija Rupla v simbol sem našel v Mladini. Uvodničar Grega Repovž, ki še vedno premore le srednješolsko formalno izobrazbo in ki še vedno predseduje društvu slovenskih novinarjev, je pred dvema mesecema zapisal: „Rupel je pač simbol politike, s katero domnevno Pahor ne želi sodelovati in je ne sprejema.”

Ko je Borut Pahor zaposlil Dimitrija Rupla kot uradnika v svojem kabinetu, je Rupel pri najbolj gorečnih kritikih postajal čedalje manj človek, čedalje bolj pa simbol. V blogih to histerijo najopazneje izražajo Zaresu in LDS naklonjeni pisci. No, pa saj glede Zaresa sem že ugotovil, da je to stranka partijske religioznosti in da vsebino podreja simbolom.

Skupina v Knjigi obrazov se je osrednji medijski histeriji le pridružila. Menim, da te skupine v akciji izrekanja proti Ruplu ne gre preveč resno jemati, saj to večinoma niso politično razgledani člani. Menim, da gre tudi sicer v Obrazni knjigi predvsem za iskanje naklonjenosti, politični revolt je v tem primeru le ena od priložnosti za spletno družbeno mreženje. Gre za logiko, ki jo Aleš Golli nazorno opiše kot razmišljanje: „Moram biti zraven. Hočem biti v trendu. Hočem biti priljubljen. Nočem biti out.”

Filed under: Blogi, Mnenjski voditelji, Politične organizacije, Pravila in vrednote

Pahorjeva pot sprememb

Borut Pahor je na tiskovni konferenci po 2. seji vlade, 27.11.2008 takole z vidika zaupanja pojasnil odločitev, da Dimitrij Rupel postane njegov posebni odposlanec za zunanje zadeve:

Kar se drugega vprašanja tiče, glede zaupanja, se za to sodelovanje oba odločava zato, ker se poznava dvajset let … Z doktorjem Dimitrijem Ruplom se vikava. Nimava nekega posebnega osebnega odnosa. Vendar se spoštujeva v dosežkih, ki sva jih naredila, ne da bi spregledala napake, ki sva jih delala, eden na enem in eden na drugem področju. Tukaj je šlo samo za eno vprašanje: ali se lahko dopolnjujeva pri uspešnih, za Slovenijo pomembnih zunanjepolitičnih korakih, ki bodo dosegali cilje naše zunanje politike. In ker sva v to oba prepričana, sva se tudi odločila za to sodelovanje.

Predsednik republike ima svoje stališče, in jaz vanj ne posegam. Spoštujem predsednika republike in spoštujem njegova stališča. Tako da v enaki meri pričakujem, da tudi on razume moja stališča in jih do neke mere spoštuje.

Filed under: Blogi, Mnenjski voditelji, Pravila in vrednote

Predsednik navdušil svoje kritike

Predsednik države Danilo Türk zaradi svoje povezovalne drže še letos spomladi ni imel podpore pri skrajnežih v „Liberalni akademiji”. Po včerajšnjem intervjuju, ki ga je z njim na TV Slovenija opravil Jože Možina, pa si lahko predsednik Türk v trojčku Z-L-SD naklonjenih medijih in spletnih dnevnikih obeta pozitivnejši odnos, ponekod celo ovacije. Propagandiste proti Janševi vladi je navdušil z množico „nezgrešljivo jasnih sporočil o vladavini prava in spoštovanju postopkov, o svobodi izražanja, modri politiki in o ločenosti različnih vej oblasti”.

Tule je posnetek celotnega intervjuja. Meni se je zdel strašno dolgočasen.

Filed under: Blogi, Mediji, Mnenjski voditelji, Politične organizacije