Neodvisni politični dnevnik

Icon

Neodvisno političen

Varčujemo vsi: Borut in mi

Kot vemo, si premier Borut Pahor nekatere reprezentančne stroške plačuje sam:

To so vsi stroški pogostitev v moji pisarni. Tudi če imam delovno kosilo v prostorih predsednika vlade, plačam jaz zase in za svojega gosta ali goste vsa kosila. Sadje, ki je na mizi, pijače, ki so na mizi, vse to je sedaj plačano iz mojega žepa.

Mnogi se s Pahorjem ne strinjajo. Tone Anderlič, ki predstavlja stari kader LDS, se ne strinja (na seji komisije državnega zbora za poslovnik 23.1.2009), da bi tudi parlament uprizarjal simbolično varčevanje:

In jaz verjamem, da pri kavi, pri plastičnih rožah in tako naprej ne bomo prišparali nič, dajali bomo slab zgled, ne dober. Da se pa jaz vsak dan racionalno obnašam, odkar sem tukaj, pa še bistveno bolj, sem pa že več kot 20 let, tako da ni tukaj nobene zadrege. Ja, šparati, ampak ne po tisti formuli: pa naj stane, kolikor hoče!

Pahorjevi ministri in njihovi sekretarji svoje nestrinjanje raje kot z besedami uveljavljajo kar v praksi (vir: Žurnal24 28.1.2009): Pahorjevemu zgledu ni sledil prav noben minister. Premier Pahor je 15. januarja za čas krize dodatke svojim ljudem ukinil. Ministri jih kar dodajajo in premierjev zgled mirno ignorirajo.

Ciljno občinstvo varčevanjskega cirkusa je stopetdesettisočglava armada javnega sektorja. Sindikati državne in javne uprave so v pogajanjih z vladami lani dosegli dogovor o delni kompenzaciji za nazaj, ker so se uslužbenci v času gospodarske rasti dolgo morali odpovedovati višanju svojih plač. Vendar danes Pahorjeva vlada pritiska na sindikate, naj se ponovno odpovejo že dogovorjenemu povišanju. Menda se tudi opozicija v glavnem strinja, da je treba plače v javnem sektorju množično znižati – ne samo najvišjih.

Varčujemo in še bomo varčevali tudi v mojem političnem dnevniku, in sicer s časom za politiko. To je posledica gospodarske krize. 😕

Filed under: Blogi, Politike, Politične organizacije, Pravila in vrednote

Oprostite, kaj ste pa počeli štiri leta!?

Menda je eno od načel nove vlade, da njeni predstavniki ne bodo obračunavali s preteklim mandatom, ampak bodo usmerjeni v svoje bodoče delo. Ampak Pahorjevi ministri bodo težko izpolnili pričakovanja glede višjih standardov, sploh kadar se (bivši) ldsovci soočijo s kakim sdsovcem.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik v Odmevih 22.1.2009:

Jaz nikoli ne govorim o tem, kaj v preteklosti ni bilo narejeno. Se mi pa – oprostite – smešno zdi, ko celo vrsto stvari, ki jih niste naredili, pa jih ta vlada sedaj ureja, vključno s tem, o čemer danes govorimo, enostavno rečete, „saj ni nič narejeno!” Oprostite, kaj ste pa počeli štiri leta, da niste teh stvari, o katerih danes govorimo, še uredili!?!

Ker ste v proračunu pustili za šesto milijonov evrov luknje, zdaj se pa obnašate kot dedek Mraz, ker želite deliti iz vreče, ki ste jo pustili prazno.

Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl v Odmevih 22.1.2009 takoj zatem:

Občutek sem imel, kot da ne bi bilo štirih let Janševe vlade – glede na to, kar razlaga gospod Vizjak.

Filed under: Pravila in vrednote

Kam gre Mercator

Kljub finančni in gospodarski krizi je postala prodaja Mercatorja tuji trgovski verigi (skupini Adris) nekoliko verjetnejša.

Začelo se je z delničarskimi manipulacijami Boška Šrota že v časih boja med pivovarnama Union in Laško, menedžerskih prevzemov z zastavo delnic ciljnega podjetja in posledično pešanja osnovne dejavnosti prevzetih podjetij (enake probleme povzročajo manipulatorji v Istrabenzu). Kot da zgodba v tej luči še ne bi bila dovolj zapletena, zdaj situacijo otežuje še hrvaško-slovenski mejni spor in napovedi bojkota.

Javnost so pred bruseljskim zapletom s Hrvaško v zvezi z Mercatorjem razvnemala vprašanja: ali bo predelovalna industrija propadla; koliko ljudi bodo novi lastniki odpustili; ali tuji trgovci sploh poznajo družbeno odgovorno poslovanje, idr.

Jože Mencinger se je odzval s predlogom o državnem nakupu Mercatorja, podobno kot Nicolas Sarkozy za francoska podjetja. Mencingerju so takoj pritrdili nekateri „ugledni ekonomisti”, sindikalisti, politiki in celo bodoči ministri.

Tukaj je moj izbor zanimivejših izjav glede prodaje Mercatorja, urejen po časovnem sosledju.

Read the rest of this entry »

Filed under: Institucije, Mnenjski voditelji, Politike, Pravila in vrednote

Kadrovanjske tegobe vladajoče koalicije

Borut Pahor je že spomladi 2008 zagotavljal, da nima političnih botrov oziroma nikomur kot botru ni dolžen usluge. V spletu/medijih so se takrat pojavljale teorije, da nameravajo Pahorja po volitvah v lastni stranki odstopiti, tako da bi premiersko funkcijo prevzel Tone Rop.

Tudi moja napoved je šla takrat v tej smeri: Borut Pahor je lutka-barbika, ki ji bodo skrajni levičarji „vodenje” odvzeli takoj, ko je za ohranjanje javne podpore ne bodo več potrebovali. Ne marajo ga niti mladi niti stari socialdemokrati, ne marajo ga niti zaresovci niti eldeesovci, skrajneži v Liberalni akademiji ga odkrito sovražijo.

Pahorju danes lahko verjamemo, da nima političnih botrov (še najmanj je to njegov osebni svetovalec Igor Lukšič). Vendar se en mesec po izvolitvi nove vlade že razkriva by-pass (obhodno) botrstvo proti Pahorjevi volji. To by-pass botrstvo se imenuje Cviklova lista oziroma Cviklova lista za odstrel. Anže Logar glede svoje zamenjave prepričan, da je Cviklu služila za „vzgojno žrtev”, da bi se preostali direktorji vladnih služb zavedli, kdo v hiši nosi hlače. Delovanje liste bivših ldsovcev poteka takole: „Gregor Golobič z vetom izsiljuje svoje kadrovske rešitve, Tone Rop obeduje z ljudmi, ki se pozneje pojavljajo kot možni kandidati, Milan Cvikl pa svojo agendo nastavlja mimo Pahorja.”

Na eni strani s(m)o poslušali Pahorjeva zagotovila, da mora biti vsaka zamenjava strokovno utemeljena in brez političnih razlogov, na drugi strani trojec Cvikl, Rop in Golobič kadruje vsak s svojim usb-ključkom. Anže Logar napoveduje, da pravi kadrovski cunami šele pride. Zahtevo po pisni obrazložitvi zamenjav je Pahor že umaknil, češ da noče navajati negativnih lastnosti odstavljenih oseb. Poleg tega je vlada že na prvi seji sprejela sklep, da se po ministrstvih pripravi seznam vseh novih zaposlitev med decembrom 2004 in novembrom 2008. A z višanjem SDS-ovega števca kadrovskih menjav se poglabljajo kadrovska trenja vladajoče koalicije.

Če se kadrovanje dogaja v nasprotju s Pahorjevimi javnimi zavezami in celo v škodo koalicijskih kupčij, se znižuje premierjeva verodostojnost, ogroženo je tudi izvajanje koalicijskega sporazuma (vladni program je sicer še v nastajanju). Vprašanje je, kdaj – če sploh – si lahko vladna koalicija privošči Pahorjev odstop.

Filed under: Politične organizacije, Pravila in vrednote

Hrvaška ne prejudicira meje

Hrvaška je seveda pripravljena podpisati izjavo, ali sto izjav, da njeni zemljevidi ne prejudicirajo slovensko-hrvaške meje. Saj takšna izjava v resnici nič ne pove.

Če bo namreč o meji odločala arbitražna komisija, nobeno dejanje vpletenih strani še ne določa meje vnaprej. Pri vsaki aktivnosti gre le za krepitev pogajalskih izhodišč strank v postopku. Če bi sploh lahko kdo prejudiciral mejo, je to le arbitražna komisija, ne pa stranki v postopku.

Pogajanja z EU so pokazala, da hrvaška taktika boja za (tuje) ozemlje temelji na samosvojem in nekorektnem tolmačenju sklenjenih dogovorov in zavez. Sedaj so hrvaški politiki razkrili, da za glavno referenco pri razmejitvi spornih območij ne sprejemajo stanja na dan 25. junija 1991, ampak jim pomeni le začetno oziroma ničto točko. Hrvaško izigravanje dogovorov, ki je v obmejnih konfliktih še toliko bolj občutljivo, sproža alarme, ki jih Evropa ne sme preslišati.

Tudi če odmislimo tistih nekaj kvadratnih kilometrov spornega območja v obmejnem pasu, pomeni sedanja Hrvaška potencialno ogromen problem za bodočnost Evropske unije. Morda še hujši kot Romunija in Bolgarija. Hrvaška še dolgo ne bo zrela za Evropsko unijo, zato ni potrebe pri hitenju s pogajanji.

Sodeč po enotnosti slovenske politike o nacionalnem interesu glede meje s Hrvaško, obstaja dobro upanje, da se Evropska unija obrani hrvaške grožnje.

Filed under: Mediji, Pravila in vrednote