Milan Kučan v Studiu City o zmagi Pahorjeve SD in mandatu za spremembe:
Jaz mislim, da je celotna koalicija dobila ta mandat in da nihče, nobena od teh niti noben posameznik ne more reči, da je on zmagal na teh volitvah. Ker če bi bile razmerje med temi strankami drugačne, bi pač katera druga od teh treh strank dobila pač to priložnost, da formira vlado. Tako se je pač zgodilo, da je Socialdemokracija tista, ki je imela to priložnost zaradi največjega števila glasov, da sestavlja koalicijo.
…
Treba je seveda že računati, da je velika večina oddanih glasov v prid te koalicije glasovala za spremembe. In da je te spremembe potrebno videti ne samo na spremembi forme, torej metodologije vladanja, čeprav je dostikrat forma že tudi vsebina, ampak forma je praviloma v funkciji vsebine. In te spremembe, ki se pričakujejo, so na ravni vsebinskih sprememb. Se pravi, ne samo metodologije vladanja, ki je bila arogantna in ki je bila navsezadnje tudi ideološka, ki je bila izključevalna, ampak seveda tudi pri drugačnem reševanju problemov, s katerimi je soočena Slovenija in ki so nekateri resda novi glede na to, kakšne dimenzije je dobila svetovna finančna in gospodarska kriza, in pred katero je prejšnja vlada dolgo časa zapirala oči – preprosto manipulirala je s podatki, kako je v Sloveniji pravzaprav vse zelo v redu, visoka gospodarska rast, javni dolg, proračunski suficit in tako naprej, in trditev, da kriza, ki ima globalne razsežnosti, Slovenije ne more prizadeti. Zdaj smo pač tu, kjer smo.
S Kučanovimi izjavami je narobe skoraj vse: stranki SD odreka prepričljivo zmago na volitvah (hkrati poudarja, da velika večina glasov pričakuje to, kar je bil volilni slogan SD), število glasov prikazuje kot nekaj slučajnega, v vladni koaliciji vidi le tri stranke, Pahorju odreka njegovo odgovornost za spremembe, ampak mu vsiljuje svoj oziroma ldsovski/zaresovski revanšizem, izkorišča medijsko propagandno obtoževanje na račun prejšnje vlade (kritično presojo ukrepov spričo prihajajoče gospodarske krize predstavlja kot zapiranje oči), o gospodarski rasti in proračunskem presežku govori v pejorativnih tonih in za nameček podtakne še trditev strašilo, da svetovna kriza Slovenije ne more prizadeti.
Filed under: Mnenjski voditelji, Volitve in referendumi
Opombe in pripombe