Silvester Šurla je v oddaji Vroči stol na televiziji Slovenija povedal, da Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek kot člana nadzornega sveta Dela nanj kot urednika Maga izvajata politični pritisk. V nos jima je šel intervju s predsednico LDS-a Katarino Kresal, zahtevala sta objavo intervjuja z izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom in članke v prid pivovarski koncentraciji pod laškim dežnikom.
Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek sta se na obtožbe odzvala z javnim pismom. V pismu sta izjave Silvestra Šurle prikazala kot politični boj Janeza Janše proti pivovarni Laško. Med drugim sta zapisala, da se je Silvester Šurla „v mesecu septembru sam najavil predsednici nadzornega sveta s pojasnilom, da piše članek o konkurenci. Predmet pogovora je bila študija Veljka Boleta, ki jo je pokazal tudi v oddaji. Članek kasneje ni bil objavljen. Zaradi tega gospod Šurla ni bil deležen nobenih vprašanj in preverjanj, še manj kakršnih koli pritiskov. ”
Silvester Šurla je v odgovor Andrijani Starina Kosem in Stojanu Zdolšku zatrdil, da ima za svoje navedbe dokaze in da so sestanki dokumentirani. Priporočam branje obeh pisem v celoti! Bistvo zgodbe je naslednje, citiram tretji odstavek pisma. „V enournem pogovoru mi je Starina Kosmova med drugim navrgla, da bi moral v članku opozoriti na vlogo treh slovenskih ekonomistov: Mrkaića, Mastena in Polanca, ki naj bi jih po njenem podkupil Interbrew, da so sesuli Boletovo analizo, zato bi jih moral v članku prikazati kot neverodostojne. Močno so ji šle v nos tudi kolumne Igorja Mastena o tem, da Pivovarna Laško na slovenskem trgu zlorablja svoj monopolni položaj. V članek bi zato moral vplesti vsebino dvostranskega besedila, ki mi ga je stiskala s svojega prenosnika, z naslovom Teptanje konkurence in konkurenčnost. Ta tekst naj bi za Pivovarno Laško kot odgovor na Mastenovo kolumno z naslovom Po Plahutniku plahutnik, ki je izšla v Poslovnem Dnevniku 25. septembra, napisal prej omenjeni ekonomist Veljko Bole. Če mi še po tem kaj ne bo jasno, mi je svetovala, naj pokličem Jureta Struca, tiskovnega predstavnika Pivovarne Laško.”
Za odgovornega urednika je bil kljub 100 % nasprotovanju novinarjev imenovan Veselin Stojanov (Veso), podpisnik peticije 571 in nasprotnik dosedanjega Magovega kritičnega pisanja. Slovenska medijska slika postaja še bolj enobarvna. Kritičnost se čedalje bolj umika poptevejevski zabavljaškim manipulacijam…
V nadaljevanju komentiram še naslenje teme: vstop v šengen, slovenske patrije, operacijske mize, Janez Drnovšek, predsedovanje EU, medijski stampedo.
Vstop v šengen. V šengenski noči so se meje med Slovenijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko na široko odprle, medtem ko je šengen mejo s Hrvaško nekoliko priprl. Dogodek je zgodovinski, zato je bila javna vznesenost ob odprtju meja upravičena. Seveda se je z optimističnimi izjavami tudi pretiravalo. Ena takšnih izjav je, da so s širitvijo šengenskega območja meje padle. S tem ni nič narobe, če izjavo razumemo simbolično: na teh mejah ni več ramp, ni kontrolnih točk, ni carine. Problem oziroma neumnost nastane, ko se takšno izjavo vzame preveč zares. Ko kdo postane preveč prepričan, da so zdaj naša domovina kar vse države članice Evropske unije (morda zaradi šengna izvzame Veliko Britanijo, Irsko in Ciper, doda pa Norveško). In da zaradi „padca mej” ni več slovenskega zamejstva.
Slovenske patrije. Ministrstvo za obrambo namerava ime vojaških oklepnikov izbrati s pomočjo obvezno šolajočih se otrok. Finci ta vozila imenujejo patrie. Za Slovenijo jih bodo izdelovali Gorenje s podizvajalci, in spodobi se, da oklepniki tudi z imenom postanejo slovenski. Sam bi ministrovo namero pozdravil, če bi vlada že kdaj v preteklosti otroke angažirala za kak ne-vojaški državni projekt ali če bi to nameravala v prihodnje. Ker pa temu ni tako, ideji odločno nasprotujem. Ime patrija oziroma patria mi je sicer všeč.
Operacijske mize. Z novih operacijskih so padli že trije pacienti. Prvi zaradi nepravilnega ravnanja zdravstvenega osebja, druga dva zaradi neravnih tal. Ne trdim, da je izbira miz napačna ali da je za nezgode kriv bivši minister Andrej Bručan. Zgodba je bila za slovensko zdravstvo sramotna že zaradi prejšnje vlade, že pred nakupom. V tej zgodbi pogrešam predvsem to, da bi raziskovalno novinarstvo (ki ga v Sloveniji ni več, namesto tega so se razpasli novinarji politikanti) celovito preiskalo razmere na trgu medicinske opreme in materiala. Ministrica Zofija Mazej Kukovič je odgovorna, da na tem področju naredi red.
Janez Drnovšek. V nedeljo, 23. decembra 2007, je Janez Drnovšek posle predsednika države predal novoizvoljenemu Danilu Türku. Drnovškovo predsedovanje ocenjujem kot pozitivno za Slovenijo. Resda se je nespretno vtikal v interese visoke mednarodne politike, a pridobil je simpatije svetovnih medijev. Okrepil je mednarodno prepoznavnost Slovenije. Drnovškova največja napaka so bili svetovalci v njegovem uradu, za katere ne verjamem, da jih je izbral po svojem okusu. V odnosu do Drnovška se slovenski politični novinarji razdelijo v tri skupine: simpatizerji LDS-a, Zaresa in DeSUS-a o Drnovšku pišejo pozitivno, pristaši SD-ja in SNS-a o Drnovšku pišejo negativno, simpatizerji pomladnih strank o Drnovšku pišejo uravnoteženo.
Predsedovanje EU-ju. Slovenija kot zadnja iz trojke z Nemčijo in Portugalsko prevzema polletno predsedovanje Svetu Evropske unije. Nad slovenskim predsedovanjem EU-ju so bolj kot Slovenci navdušeni tujci. Janez Janša in Dimitrij Rupel sta lahko ponosna, kajti sta med zadnjimi, ki bodo zasedali predsedniški poziciji po sedanjem sistemu predsedovanja. Namreč, po uveljavitvi evropske reformne pogodbe bo imel predsednik Evropskega sveta stalni, dveinpolletni mandat, v času predsedovanja pa ne bo smel zasedati nacionalne politične funkcije; Svetu Evropske unije bo na zasedanjih o zunanjih zadevah predsedoval visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko, ki bo hkrati podpredsednik Evropske komisije. Štafeto predsedovanja bo Slovenija čez pol leta predala Franciji.
Peticija 571. V Sloveniji se medijska slika še naprej zaostruje, kontrast med novinarsko profesionalnostjo in političnostjo novinarjev se po peticiji 571 in političnih posegih Kučanovega kroga še povečuje. Zoran Radosavljević in Marja Novak sta za Reuters poročala o neprijetni resnici skozi prizmo opozicije. Reutersovo poročilo povzemajo domači in tuji mediji, med njimi tudi Herald Tribune in Washington Post. Vlada Janeza Janše je vojno z medijskim stampedom že izgubila.
Filed under: Blogi, Institucije, Mediji, Mnenjski voditelji, Politike, Politične organizacije
Neodvisni politični dnevnik 