Borut Pahor je na tiskovni konferenci po 2. seji vlade, 27.11.2008 takole z vidika zaupanja pojasnil odločitev, da Dimitrij Rupel postane njegov posebni odposlanec za zunanje zadeve:
Kar se drugega vprašanja tiče, glede zaupanja, se za to sodelovanje oba odločava zato, ker se poznava dvajset let … Z doktorjem Dimitrijem Ruplom se vikava. Nimava nekega posebnega osebnega odnosa. Vendar se spoštujeva v dosežkih, ki sva jih naredila, ne da bi spregledala napake, ki sva jih delala, eden na enem in eden na drugem področju. Tukaj je šlo samo za eno vprašanje: ali se lahko dopolnjujeva pri uspešnih, za Slovenijo pomembnih zunanjepolitičnih korakih, ki bodo dosegali cilje naše zunanje politike. In ker sva v to oba prepričana, sva se tudi odločila za to sodelovanje.
Predsednik republike ima svoje stališče, in jaz vanj ne posegam. Spoštujem predsednika republike in spoštujem njegova stališča. Tako da v enaki meri pričakujem, da tudi on razume moja stališča in jih do neke mere spoštuje.
Novica je bila za slovensko javnost tako šokantna, da so ji bila še isti večer posvečena celotna Trenja (gostje: Matjaž Kovačič, Danijel Starman, Erik Kerševan, Danilo Slivnik, Ivo Vajgl, Branko Grims, Darja Lavtižar Bebler, Milan Balažic). Pahorjeva poteza bo še močno razvnemala čustva radikalnih kritikov vsega, kar je za seboj pustila Janševa vlada. Hkrati se porajajo kompleksne teorije, da gre za zvit manever v stilu deli in vladaj, s katerim je Pahor ohranil kredo načelnosti.
Najhuje se godi podpornikom Zaresa in LDS, ki so nad Pahorjem še bolj ogorčeni kot prej. Prenašam svoj komentar z Drugega doma: „Kot kaže, se je Pahor odločil spreminjati v naslednjem vrstnem redu: najprej spremeniti svoje koalicijske partnerje (to mu je skozi pogajanja o koalicijskem sporazumu uspelo), potem spremeniti opozicijske divjake (preko Janše in Rupla), naslednji so na vrsti volivci strank vladne koalicije, potem vsi ostali volivci in na koncu še gospodarski razvoj.”
Dodal sem še, „da je ta poteza v resnici dokaj nepomembna, če ne upoštevamo gneva radikalne manjšine (tako v vladnih kot v opozicijskih strankah). Ta poteza je namenjena prevzgoji radikalne manjšine, da le-ta ne bi več zavirala nujnih sprememb, ki jih potrebujemo vsi. Sam se sicer s to potezo ne strinjam in ji ne napovedujem uspeha.”
Filed under: Blogi, Mnenjski voditelji, Pravila in vrednote
Neodvisni politični dnevnik 
Moraš priznati, da je užitek spremljati penaste leve ekstremiste, kako se ob mečejo ob tla. Pomojem se še znotraj vlade najdejo taki, ki včeraj ponoči niso zatisnili očesa (hint: Širca).
Strinjam se, da gre za nepomembno reč. Nepomembna glede na pozornost, ki jo uživa. To velja za našo celo zunanjo politiko.
„Kako še bo,” (v smislu: „Kaj šele bo!”) je Sarkićevo zbadljivko pred to sejo vlade komentiral Igor Lukšič. Gotovo bo še zabavno. Nekateri „levičarski” ekstremisti se v medijih in blogih sploh še niso oglasili. 🙂
Ne vem, zakaj bi rad to predstavil kot problem levice. Rupel je namreč pravkar znova zamenjal tabor in pomahal v slovo desnici. Če bi kandidiral in na volitvah zmagal Kučan, bi prestopil tudi k njemu, če bi šlo.
Rupel bo brez problema ob prvi priložnosti Janezu Janši porinil nož v hrbet. Just you watch!
Zaradi Pahorjeve poteze se najhuje godi podpornikom Zaresa in LDS. Ali bo kdo komu zarinil nož v hrbet (SDS Ruplu ali Rupel SDS), bomo šele videli. Ampak v obeh primerih bi bil to tudi problem Pahorja in vladne koalicije.
Pomojem se glavni konflikt sploh ne bo odvijal na relaciji SDS-Rupel, ampak na relaciji Pahor-“samoomejevalci” (“samoomejenci”?).
S to potezo Pahor izgubil precej volivcev na skrajno levem polu a najbrž pridobil na simpatijah sredine. Ne toliko zaradi Rupla kot zaradi zavračanja histerije, ki jo nekateri zganjajo okoli njega.
Od strank se zaenkrat z javnim izražanjem gneva v Zaresu še zadržuje Gregor Golobič (ta je Pahorjevo potezo dokaj milo primerjal z jesensko meglo), Bogdan Biščak pa navaja ogorčene odzive članstva, naj stranka izstopi iz koalicije. Glasno ogorčenje prihaja tudi od poslancev SD, LDS, DeSUS in SLS.
Franco Juri v Zaresovem blogu o psiholoških težavah koalicije:
Borut Pahor v Lendavi o svojih povolilnih gestah:
Tudi politikantski novinarji ne morejo preboleti Rupla. Mirko Lorenci v Večeru:
Profesorica antropologije je prepričana v teorijo zarote. Vesna Vuk Godina v Večeru:
Vsega je Janša kriv! Če bi on označil Rupla za izdajalca, bi bil Rupel spet good guy.
Konec šale.
Na facebooku sem opazil, da imata samo angleška in hrvaška verzija antiamerikanistični odstavek. To je tisto, kar jih najbolj boli…
Po drugi strani čedalje bolj razumem Pahorja. Ne moreš imeti v vladi samo antiamerikancev.
Glede na to, da zgornji zapis povzema del debate v Drugem domu, bo morda koga zanimalo, kateri del mojega komentarja (ob 16.59 in 18.20) in tole sporočilo (ob 22.35) kot odgovor na blodnjo radikalca Kronista tam vsakič pobrišejo:
[…] Ko je Borut Pahor zaposlil Dimitrija Rupla kot uradnika v svojem kabinetu, […]
Še en moj komentar z Drugega doma:
Desnimi radikalci? Edini z desne, ki je kritiziral Rupla in Pahorjevo potezo, je bil Virant. Tudi edini, ki je res nekaj pametnega povedal v svoji kritiki.
Res je, da z „desne” ni opaziti ostre kritike na imenovanje Rupla, vendar pa ne gre pričakovati, da bodo „desni” radikalci priznali Pahorju spraviteljsko držo. Prav to je eden od argumentov kritikov na „levi” proti Pahorju, namreč da se mu imenovanje Rupla ni splačalo.
Borut Pahor nakazuje, da je bilo med njegovimi pravi razlogi za imenovanje Dimitrija Rupla nasprotovanje lustraciji, ki jo je izvajal tudi predsednik Danilo Türk:
Danes se je sestal vrh koalicije (predsedniki vladnih strank). Med različnimi notranje in zunanje političnimi temami so obravnavali tudi problem z Dimitrijem Ruplom. Razpravo o Ruplu je odprla Katarina Kresal.
Kadrovnik Gregor Golobič je bil, kot ponavadi, filozofsko poetičen (vir: Dnevnik): Po Golobičevih besedah se je premier s pomisleki seznanil „in s tem lahko živimo naprej”. „Glede na to, da je Rupel sam izrazil možnost, da bi se odrekel posebnemu odposlanstvu, sem na sestanku osebno rekel, da na njegovo razmišljanje v tej smeri gledam pozitivno,” je dejal predsednik Zaresa in dodal, da je Rupel „na dnevni red svojega razmišljanja postavil prava vprašanja”.
Karl Erjavec je o svojem položaju povedal, da nima občutka prikrajšanosti in da se v koaliciji dobro počuti. Borut Pahor pa je zagotovil, da bo koalicija le še nekaj mesecev nadaljevala prakso političnih kadrovanj.