Stranka Zares je stranka, ki danes v Sloveniji izstopa s simboliko svojega političnega udejstvovanja.
S filozofijo simbolov v Zaresu za moj okus hudo pretiravajo. Pretiravanje s simboli v politiki me odbija, saj je simboliziranje značilno za totalitarne režime. Tito in Stalin sta nabijala s srpom in rdečo barvo, podobno Hitler s svastiko, nacističnimi barvami, umetnostjo, arhitekturo in športom. Neokusno je tudi ameriško poudarjanje domoljubnosti in lastne večvrednosti. Pretirano priseganje na simbole vsebuje elemente politične religioznosti.
Stranka Zares se s poudarjanjem ideološke simbolizacije predstavlja kot stranka z višjim poslanstvom. S poveličevanjem svojih simbolov je Zares zaznamovala svoje začetke, svojo predvolilno demagogijo in tudi volilni boj (plakati in na primer video na Tromostovju kot simbol trojnosti). Na simbolih temelji tudi Zaresovo povolilno udejstvovanje (število 99 pripomb h koalicijskih po Gregorju Golobiču simbolizira, da pogajanja tudi po izvolitvi nove vlade še niso končana). Skupaj z „novo religioznostjo” gre tudi novorek (nova politika, samoomejevanje, itn.) in opisovanje vodje stranke kot veličastnega carja.
Ko govorimo o stranki Zares, je vsebina kar najgloblje prepletena s simboli. Posledica zaresovske (partijske) religioznosti je, da se zamegljuje vsebina oziroma se jo podreja formi. Eden Zaresovih najpomembnejših in vsekakor najvidnejših in v njihovih lastnih medijskih sporočilih izpostavljenih simbolov je oranžna barva. Tolikšno poveličevanje oranžne barve je iritirajoče, kajti to je tudi barva Haiderjeve BZÖ. Na avstrijskem Koroškem bodo oranžnemu Haiderju posvetili kar mestni park.
Poudarjanje pomena simbolov gre pri Zaresu daleč preko namena prepoznavnosti, dejansko gre za ideologizacijo simbolike. Vsako posamezno simbolizacijo zase bi še lahko interpretirali kot le marketinško domislico. Sistematično podrejanje vsebin simbolom pa priča o tem, da gre pri Zaresu za stranko partijske religioznosti.
Filed under: Politične organizacije, Pravila in vrednote
Neodvisni politični dnevnik 
##Skupaj z „novo religioznostjo” gre tudi novorek (nova politika, samoomejevanje, itn.) in opisovanje vodje stranke kot veličastnega carja.##
Hm, zaresovski carizem in Golobič kot slovenski Stalin (po Žižku; po mojem bi bil prej slovenski Goebbels) kaže na to, da ne bo nobenega samoomejevanja. Razen za reklamne potrebe, seveda.
Milan Kučan v Studiu City o nujnosti menjave oblasti zaradi simbolike:
Janez Šušteršič v Financah o zaresovskem samoomejevanju:
[…] dajejo prednost simbolom pred vsebino […]
[…] ampak zaradi notranje redukcije demokracije – kar se sicer v zaresovskem novoreku imenuje samoomejevanje. Posted in Slovenske zdrahe. Leave a Comment […]