In kaj potem, če NSi ni prišla v parlament

V sedanjem relativno zoprnem položaju za trojček KGB imajo preostale parlamentarne stranke natanko polovico, torej 45 poslancev parlamenta. Položaj je navidez podoben letu 1996, ko Janez Drnovšek v parlamentu ni zbral več kot 45 poslancev, in sicer LDS 25 poslancev, ZL 9 poslancev, DeSUS 5 poslancev, SNS 4 poslanci ter narodni manjšini 2 poslanca. Drnovšku je uspelo šele, ko je na svojo stran pridobil „izdajalca” Cirila Pucka iz SKD.

Od 9. januarja 1997 naprej prestopi poslancev tudi čez polarizacijo levo-desno niso več tabujska tema. Tik pred koncem mandata 1996-2000 sta v nasprotni smeri, h glasovanju za Bajukovo vlado prestopili Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Salmič (DeSUS). Na letošnjih volitvah je situacija nekoliko premešana, saj se je na nasprotni strani kot SD (prejšnja imena stranke: ZKS, ZKS-SDP, ZL-SDP, ZL, ZLSD) znašla SNS. Samoumevno je že postalo, da bi v primeru relativne zmage SDS vladno koalicijo sestavljal tudi s SNS. Pa bi se izšlo?

Če bi predsednik Danilo Türk sedaj mandat podelil Janezu Janši, bi se izšlo tudi to. Prestopi poslancev se danes že bistveno lažje zgodijo kot pa pred dvanajstimi leti. Problem s takšno koalicijo bi bil drugje. Koalicija s SNS (ali pa na drugi strani s pečeno Lipo je šit) bi v Sloveniji naredila več škode kot koristi. Ne vem, koliko so sdsovci pripravljeni iti v vlado skupaj s SNS. Ampak v NSi so zatrdili, da za njih koalicija s SNS ni mogoča. Antisimpatije so obojestranske – tudi Jelinčiču se zdi NSi popolnoma nesprejemljiva. A če bi NSi na letošnjih volitvah presegla volilni prag štirih odstotkov, bi kljub medsebojni odbojnosti postala verjetnejša skupna koalicija. Tako absurdna situacija bi posledično med slovenskimi kristjani izrazito negativno vplivala na zaupanje v krščansko držo in etiko.

Zato je začasen izpad stranke NSi iz parlamenta zdravilen za dolgoročno vizijo in poslanstvo stranke.

Filed under: Politične organizacije, Pravila in vrednote, Volitve in referendumi