Neodvisni politični dnevnik

Icon

Neodvisno političen

Državno in privatno zdravstvo

Največji sistemski problem Slovenije je zdravstveni sistem.

Javno zdravstvo je v Sloveniji katastrofalno slabo organizirano. Neverjetno je predvsem to, da se je v desetletju in pol po osamosvojitvi komaj kaj premaknilo na boljše, še največ prav v zadnjem letu, ko je ministrica za zdravje menedžerka.

V civilni družbi sta se organizirali dve skupini, ki zagovarjata nasprotna stališča. Inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu zagovarja okrepitev trga zdravstvenih storitev in javno-zasebno partnerstvo, gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva pa si prizadeva za drobne izboljšave obstoječega sistema.

Zanimiva debata, kako v red spraviti slovensko zdravstvo, poteka pri Štrovsu. Objavljam in dopolnjujem svoj komentar. Pri zagovornikih državnega zdravstva opazim več problemov, za katere so delno krivi tudi zagovorniki zasebnega zdravstva.

1. problem: zasebne izvajalce zdravstva se razume izključno kot samoplačniško. Nasprotniki ne razumejo, da tudi koncesionarjem plačuje zdravstvena zavarovalnica enako kot državnim ustanovam. Torej pacienta enako stane, ali se zdravi pri koncesionarju (zasebnem zdravniku) ali v ambulanti državne ustanove.

2. problem: zasebno zdravstvo kot končna rešitev problema. Zagovorniki zasebnih izvajalcev radi za zgled vzamejo ZDA, s čimer hitro doživijo poraz. Zasebno izvajanje zdravstva je namreč šele potrebni, in ne zadostni pogoj za reševanje sistemskih problemov. Nihče ni toliko pameten, pošten in vpliven, da bi v državnem zdravstvu naredil velike premike.

3. problem: slabe izkušnje s sedanjimi koncesionarji. Veliko slovenskih zasebnih zdravnikov še vedno dela tudi v državnih bolnišnicah. Dopoldne delajo za državno plačo, popoldne pa isto ordinacijo najamejo in delajo zasebno. Se pravi, da sploh ne vlagajo neposredno v aparature. Poleg tega ni pričakovati, da se bodo pri delu dopoldne potrudili, če pa jih čaka bolj donosen posel popoldne.

Sloveniji do učinkovitega zasebnega (in s tem boljšega državnega) zdravstva manjka še veliko. Največji korak k napredku nam bodo spet prinesle šele institucije EU. V obravnavi je direktiva o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Prvi cilj direktive Komisije je, da bodo imeli pacienti pravico iskati zdravstveno varstvo v tujini in bodo upravičeni do povračila stroškov v višini, ki bi jo za enako storitev plačali doma.

Terminologija: V javno zdravstvo je vključeno javno držžavno zdravstvo (bolniššnice in Zdravstveni domovi) in javno zasebno zdravstvo (zasebni izvajalci). Oboji so del javne zdravstvene služžbe. Obstoj javnega zdravstva zaradi podeljevanja koncesij ne more biti ogrožžen, ker gre za prehode med dvema deloma istega sistema. Prehod v zasebno dejavnost ni privatizacija zdravstva. Privatizacija pomeni nakup javnih zavodov, programov in zdravniških delovnih mest.

Filed under: Politike, Politične organizacije

One Response

  1. ervinator pravi:

    Erik Brecelj o slovenskem javnem zdravstvu: Studiu City 11.1.2010.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: