Neodvisni politični dnevnik

Icon

Neodvisno političen

Peterle & Türk

Za nami je odločilno soočenje v drugem krogu boja za novega predsednika države. Lojze Peterle je bil malenkost boljši (beri: malenkost manj dolgočasen) od Danila Türka. A to je veliko premalo, da bi ogrozil Türkov naskok. Danilo Türk je odgovarjal tekoče in kratko, tudi ob napadih se ni nehal smehljati. O sebi je rad govoril v tretji osebi. Lojze Peterle je konkretne odgovore začinil z razlago ozadij, namesto “bom” je neposrečeno govoril “bi”. Peterletova barva glasu in ritem sta prijetnejša od Türkovih (ki že kar preveč spominja na Pahorja), a Türk se je jasneje izražal. Peterle je svoje stališče jasno povedal na začetku vsakega odgovora, proti koncu pa je odgovor zvodenel, ker stališča ni dovolj poudaril oziroma ga ponovil. Oba sta zastopala dokaj nacionalistična stališča. Preveč sta gledala novinarje in premalo gledalce. Govorica telesa je bila na ekranih zreducirana, saj ju je kamera prikazovala kot dva doprsna kipa.

Razlogov za Peterletov neuspeh v prvem krogu je veliko. Preveč. Na kratko bi jih lahko povzel, da pomladne stranke še niso zrele za zmago v predsedniškem boju. Peterle je svojo kandidaturo izsilil, poskusil delovati nestrankarsko, pri čemer pa ga itak nobena od treh strank ni močno podpirala. Obdal se je z dvema osebnostma (Pogorevc in Boscarol), ki v javnosti nista deležni simpatij: Pogorevc kot pajdaš Zdenke Cerar odvrača desne volivce, Boscarol z ortodoksno krščanskimi stališči odvrača leve volivce. Po rezultatih prvega kroga so situacijo poskusile popraviti pomladne stranke tako, da so Peterletu vsilile nekatera svoja politikantska stališča. Prav vražja pri tem pritisku je bila SLS – odtod Peterletov nenaravni nacionalizem. Peterle se ni upal postaviti na stran sindikalnega boja proti delodajalcem. Lahko pa bi vsaj izkoristil priložnost, da bi ošvrknil Türka zaradi njegove nameravane udeležbe, kajti za predsednika države se pa res ne spodobi, da se udeleži uličnih demonstracij. Oba kandidata sta me razočarala z boječim odgovorom glede pomilostitve Danila Kovačiča. Mimogrede, prebral sem Peterletovo knjigo Z nasmehom zgodovine. Če bi se v javnosti lahko predstavil tak, kot je v resnici oziroma v knjigi, bi zares lahko že v prvem krogu zmagal. Ampak to je odvisno tudi od naklonjenosti medijev.

Za Danilom Türkom stoji predvsem vrhunski marketing. Ob ogledu njegovega volilnega časopisa ugotavljam, da so natanko preučili Peterletovo strategijo, analizirali primerjalne prednosti obeh kandidatov in predvideli mogoče poteze Peterletovega štaba. Razvidno je tudi, da lahko računa na večinsko medijsko podporo. Türk je v slovensko politiko vstopil kot politična neznanka, vendar z geslom, “name se lahko zanesete!” Njegov štab nam levo zgoraj na prvi strani časopisa postavlja vprašanje, “je Danilo pravi človek za vas?” V vprašanje je torej spreobrnil Peterletovo vodilno geslo. Na to vprašanje takoj spodaj odgovarja Jasna Kuljaj … Türk se z izbranimi izjavami v časopisu predstavlja hkrati kot ljudski človek (Špela Močnik), neljudski (Tone Partljič) in v družbi svetovnih zvezd. Podpirajo ga tako rekoč vse “leve” stranke, sam pa v zameno kritizira vlado, kot da je predsednik vlade v senci. S kljubovanjem ortokomunističnim stališčem Janeza Stanovnika je demonstriral pokončno držo. Milan Kučan mu je s kislim obrazom naklonil podporo za drugi krog. Mitja Gaspari je obema kandidatoma odrekel podporo.

Ker je bil Peterle edini kandidat “desne politične opcije”, je bil medijski boj proti njemu dokaj enostaven. Kljub temu so nespametne pritožbe, da so se odpirale neprijetne téme. Bodoči predsednik se mora na njih odzvati v skladu s svojimi prepričanji – ne kot žrtev, ampak kot moralna avtoriteta, ki prisega na etiko in pravno državo. Peterleta se je povezovalo z Rimskokatoliško cerkvijo. Strah je eno človekovih najmočnejših čustev. Odgovor s strani Peterletovih podpornikov ni mogel biti učinkovit. Türku so očitali, da je komunist in da je nasprotoval slovenski osamosvojitvi. To je bila napačna taktika, saj ga je SDS pred tem vabila, naj bo njen predsedniški kandidat. Spet se je kot slab svetovalec (hudičev advokat) izkazal Peter Jambrek, da o idejah iz SLS-a sploh ne govorimo. Ključna napaka je bila, da so Türka napadali kot osebo, namesto da bi pod vprašaj postavili stranke, ki ga podpirajo. Njegovi predlagatelji so tisti, ki so z besedami in dejanji nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Njegovi podporniki so stranke, ki podlegajo vplivom agresivnega kapitala in obvladujejo omrežje medijskih vplivov. Njegovi podporniki so stranke, ki zavzemajo necivilizacijsko pozicijo. Ki nimajo človeškega čuta za pieteto, moralo in etiko. Türkov odgovor bi seveda bil, da volimo predsednika, in ne njegovih podpornikov. S tem bi odgovoril tudi Peterletovim napadalcem, ki bi jih na ta način podučil o osnovnih civilizacijskih načelih. To bi bila prava skupna zmaga!

Na koncu lahko zadovoljno sklenem, da bomo v vsakem primeru letos dobili dobrega predsednika. Ali kot je povedal Peterle: ugled predsednika države se bo povišal takoj po letošnjem enajstem novembru.

Filed under: Mediji, Mnenjski voditelji, Volitve in referendumi

15 komentarjev

  1. Aleš pravi:

    So true, so true.

    Ta Turk najbolj spominja na Pahorja sem tudi že opazil, še nekdo naj reče, da je bil maneken, ko je bil mlajši, pa bom trdil da je brat ali dvojček 🙂

    A.

  2. Se močno strinjam z vsem zapisanim. Peterletovo zmago na volitvah je zapravila predvsem njegova slinasta medijska podoba, ko se je v želji ugajati večini zapletal v nesmisle in rušil tezo o svoji načelnosti. Ko pa se zraven doda nespretno kampanjo in otročje opletanje z zaslugami posameznikov pri osamosvojitvi, je izgubljanje podpore volivcev povsem logična posledica negativnega spleta okoliščin.

  3. merlo pravi:

    vedno me skrbijo ljudje, ki se obracajo po vetru. in s tega vidika sta me oba razocarala, ceprav ne vem koga bo to odneslo in komu kaj dobrega prineslo.

  4. ervinator pravi:

    Kot kaže, sploh nobena stranka ne podpira in ni podpirala Peterleta. Zastavlja se mi vprašanje, kateri je bil tisti prebrisani sovražnik, ki mu je podtaknil Pogorevca in Boscarola. 🙂

    Pa še to glede glasu. Ob soočenju v ponedeljek se mi je sprva zdelo, da je Türkova govorica prijetnejša. Po zaporedju daljših odgovorov pa sem ugotovil, da ga Peterle prekaša.

    No, tekma se nadaljuje na radiu Ognjišče danes ob 17.00. 😉

  5. pengovsky pravi:

    Dober post!

    Samo s temle se morem strinjat:


    Oba kandidata sta me razočarala z boječim odgovorom glede pomilostitve Danila Kovačiča

    Meni se je pa ravno tu zazdelo, da sta se dokaj elegantno izognila populistični pasti. Peterle mogoče celo za malenkost bolj elegantno kot Türk, ki se je izvijal z nekimi teorijami o nerelevantnem vprašanju itd…

    P.S.: včeraj pozno zvečer je LDS podprla Türka.

  6. Prisluhnila sem začetnemu delu tega soočenja.Türk mi je deloval izjemno grobo in zajedljivo. Pameten diplomat bi se zavedal, da v “sovražnikovem brlogu” ne sme tako zajedljivo napadati in mora biti presneto prebrisano prijazen, da mu uspe pridobiti koga iz sovražnega tabora. Se mi je pa to soočenje zdelo eno kakovostnejših, vsaj kar se tiče novinarskega dela – kulturno, spoštljivo, korektno in uvidevno do obeh kandidatov, predvsem pa brez skakanja v besedo.

  7. ervinator pravi:

    Meni se Türk sicer ni zdel pregrob, vsaj ne bistveno bolj kot Peterle. Se je pa Türk včeraj dejansko zaplezal. Povedal je, da je bil (še leta 1991 in 1992) državljan Jugoslavije, kajti nihče v tisti “ekspertni skupini Združenih narodov” ni bil marsovec. Napaka Türkove utemeljitve je podmena, da smo bili Slovenci pred osamosvajanjem samo državljani Jugoslavije. V resnici pa smo imeli državno in republiško državljanstvo. Nespametna je bila pravzaprav le omemba marsovstva. Ampak to je bila ena redkih retoričnih napak s strani Türka, in Peterle je na žalost ni izkoristil.

  8. Zanimivo je, da je zadnjo noč po mejlih krožila “resnica o Türku v OZN” s priloženimi objavami taistega gospoda v Delu iz leta 1990. Pravzaprav je zanimivo branje. Ti pošljem na mail 🙂

  9. ervinator pravi:

    Lagrangeya, hvala za tole! 😉 Besedilo in priponke je v svojem dnevniku že objavil Jure Mesarić.

  10. Dejan Kaloh pravi:

    Tehten in pronicljiv prispevek. Se strinjam z izvornim grehom frontalnega napada na Türkovo osebo, namesto na njegove podpornike…

  11. ervinator pravi:

    Dopolnjujem predzadnji odstavek zapisa. Danilo Türk za SDS ni bil sprejemljiv, nikoli ni bil njen kandidat ravno zaradi tega, ker je Peter Jambrek ugotovil, da naj bi bil Türk proti slovenski osamosvojitvi. Skratka, glavni pomislek SDS-a se zdaj pojavlja kot glavni argument proti Türku. Poleg tega je SLS izsilila nacionalistični ton, verjetno je svoje pridala tudi NSi. Hočem reči: Peterle v sklepnem delu predvolilne kampanje (že pred prvim krogom) sploh ni Peterle, Türk ni Türk (pri SD se je zavezal, da bo sindikalistično politikantsko rovaril čez vlado). Oba zastopata ozke strankarske interese, oba sta bila v predsedniški tekmi zlorabljena za politiko. Sodelujoče politične stranke na obeh straneh so iz letošnje predvolilne kampanje naredile sramoto. Pričakujem, da bo bodoči predsednik kot moralna avtoriteta vendarle zmogel toliko refleksije, da se bo ob nastopu funkcije distanciral od svojih kampanjskih podpornikov.

  12. verbatim pravi:

    Ki nimajo človeškega čuta za pieteto, moralo in etiko.

    Meni pa se ravno to zdi sporno. Sporno je priznavanje, da so edino krščanske vrednote tiste ta prave. In sporno predvsem z vidika, da ne priznavajo vsakega človeka kot nekaj edinstvenega, različnega. In zato je toliko vtikanja v človekovo svobodo.

  13. Aleš pravi:

    Še ena kost za glodanje:

    Peterle v sobotni prilogi “V takem ozračju bi zmagal vsak Nepeterle oziroma Antijanša” (naslov prispevka)

    Moje vprašanje – tudi Jelinčič? Upam, da ne, ker smo bili v tem primeru zelo blizu popolni polomiji. Kaj pa mislite vi?

  14. MatN pravi:

    Jelinčič pa po mojem ne. Peterle ob tem porazu, kljub temu, da niso popolnoma zanemaljivi, preveč poudarja zunanje dejavnike.

  15. ervinator pravi:

    Danes mi gre ob pojavljanju Danila Türka na televiziji in radiu na bruhanje, zato že refleksno preklopim na drug program. Ob volitvah leta 2007 sem se žal motil (skupaj z večino volivcev), da bomo dobili dobrega predsednika.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: