Razburljivo do konca leta 2007 in naprej

Silvester Šurla je v oddaji Vroči stol na televiziji Slovenija povedal, da Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek kot člana nadzornega sveta Dela nanj kot urednika Maga izvajata politični pritisk. V nos jima je šel intervju s predsednico LDS-a Katarino Kresal, zahtevala sta objavo intervjuja z izolskim županom Tomislavom Klokočovnikom in članke v prid pivovarski koncentraciji pod laškim dežnikom.

Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek sta se na obtožbe odzvala z javnim pismom. V pismu sta izjave Silvestra Šurle prikazala kot politični boj Janeza Janše proti pivovarni Laško. Med drugim sta zapisala, da se je Silvester Šurla „v mesecu septembru sam najavil predsednici nadzornega sveta s pojasnilom, da piše članek o konkurenci. Predmet pogovora je bila študija Veljka Boleta, ki jo je pokazal tudi v oddaji. Članek kasneje ni bil objavljen. Zaradi tega gospod Šurla ni bil deležen nobenih vprašanj in preverjanj, še manj kakršnih koli pritiskov. ”

Silvester Šurla je v odgovor Andrijani Starina Kosem in Stojanu Zdolšku zatrdil, da ima za svoje navedbe dokaze in da so sestanki dokumentirani. Priporočam branje obeh pisem v celoti! Bistvo zgodbe je naslednje, citiram tretji odstavek pisma. „V enournem pogovoru mi je Starina Kosmova med drugim navrgla, da bi moral v članku opozoriti na vlogo treh slovenskih ekonomistov: Mrkaića, Mastena in Polanca, ki naj bi jih po njenem podkupil Interbrew, da so sesuli Boletovo analizo, zato bi jih moral v članku prikazati kot neverodostojne. Močno so ji šle v nos tudi kolumne Igorja Mastena o tem, da Pivovarna Laško na slovenskem trgu zlorablja svoj monopolni položaj. V članek bi zato moral vplesti vsebino dvostranskega besedila, ki mi ga je stiskala s svojega prenosnika, z naslovom Teptanje konkurence in konkurenčnost. Ta tekst naj bi za Pivovarno Laško kot odgovor na Mastenovo kolumno z naslovom Po Plahutniku plahutnik, ki je izšla v Poslovnem Dnevniku 25. septembra, napisal prej omenjeni ekonomist Veljko Bole. Če mi še po tem kaj ne bo jasno, mi je svetovala, naj pokličem Jureta Struca, tiskovnega predstavnika Pivovarne Laško.”

Za odgovornega urednika je bil kljub 100 % nasprotovanju novinarjev imenovan Veselin Stojanov (Veso), podpisnik peticije 571 in nasprotnik dosedanjega Magovega kritičnega pisanja. Slovenska medijska slika postaja še bolj enobarvna. Kritičnost se čedalje bolj umika poptevejevski zabavljaškim manipulacijam…

V nadaljevanju komentiram še naslenje teme: vstop v šengen, slovenske patrije, operacijske mize, Janez Drnovšek, predsedovanje EU, medijski stampedo.

V letu 2008 želim Sloveniji več medijske svobode

Ko je na Delo prišel Danilo Slivnik in je Delo kupilo Mag, je Milan Kučan poklical Toneta Turnška, in ga ozmerjal z besedami: „Ti svinja izdajalska!”

Ta poseg govori o tem, kakšni so motivi Milana Kučana za Forum 21. Lahko si mislim, kakšne pritiske na medije je še izvajala Kučanova linija, da so se ji njene gospodarske svinje vendarle uklonile.

Medijska slika je v letu 2007 postala še bolj enobarvna, kot je bila pred Janševo vlado, tudi zaradi napačne taktike Janševe koalicije. Sloveniji torej želim, da bi ta vlada zbrala dovolj moči, in drvenje Kučanovih forumovcev zaustavila.

Gluha in glupa opozicija, da o odvetniku politikantu niti ne govorimo

Minuli teden so slovenski gromoglasni mediji enotno ponavljali isto opozicijsko mantro: zaradi rasti delnic NKBM je Bajuk v težavah. Na okrogli mizi Financ so strokovnjaki s področja kapitalskih trgov to neumnosti zavrnili. Poptevejevska trenja pa so še enkrat pokazala bedo opozicijskih politik(ant)ov.

Markešev ogenj

Po 45 minutah oddaje Vroči stol se Janez Markeš histerično zadere, zaripel in s tveganjem srčnega infarkta: „Zakaj me to sprašujete!? Mi se pogovarjamo o novinarstvu!!!”

Pred tem in v celotni oddaji je govoril več časa kot pa vsi ostali skupaj. Govoril je o sebi in o napadih nase. Da je bila mera polna, je pohvalil Repovževo proslulo politično društvo. Zares je nizko padel.

Slovenska medijska slika je žalostna in bedna.

Krvoželjni medijski stampedo

Premier Janez Janša je z bojem proti tajkunom napovedal odpravo tržnih anomalij, ki jih na slabo informiranem slovenskem tržišču zakrivljajo oligopoli z orkestriranim delovanjem.

Kako naj se država umakne iz solastništva v gospodarstvu in hkrati ne omogoči tajkunom neposrednega okoriščenja na račun malih delničarjev (kar je Bruno Korelič spričo vladne napovedi označil za paradoks)? Recept poznamo in ga v praksi že preizkušamo: država naj ponudi svoje lastniške deleže širši množici malih delničarjev na podoben način kot v primeru Nove Kreditne banke Maribor.

Prepis Janševe izjave

Ker se z Janševo izjavo na veliko manipulira, podajam prepis po zvočnem posnetku, uradni original pa je na voljo tukaj:

Torej lep pozdrav vsem skupaj! Opravljene so prve analize nedeljskih glasovanj. Rezultati so slabi, razmere, ki so privedle do takšnih rezultatov, pa zaskrbljujoče. Prve analize kažejo, da se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo je bilo razprav o slovenski prihodnosti. Še posebej je zaskrbljujoče, da so se v času volilne kampanje velike sile usmerile v to, da se slovensko vlado v času pred predsedovanjem Evropski uniji očrni v tujini. V države Evropske unije in tudi v svet so v tem času šla iz Slovenije sporočila, ki situacijo v Sloveniji slikajo, kot da bi šlo za Belorusijo ali kakšno primerljivo državo. Razmere, ki so na ta način ustvarjene, otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje Evropski uniji, kar terja v tem času od vlade izjemne napore. Situacijo, ki je nastala, bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že zdaj rečem, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade. Hvala lepa!

Na ptujskem lokalnem radiu pa je premier še povedal:

Dolgo časa nekako ni bilo jasno zakaj pravzaprav gre. Potem pa smo prebrali v oceni stanja največje opozicijske stranke - se pravi, Socialnih demokratov - natančno enako formulacijo kot se zdaj širi po Evropi, ki stanje v Sloveniji »de-facto« primerja z Belorusijo. Torej, gre za politično kampanjo, ki je preko satelitov, t.i. civilne družbe, Sloveniji izjemno škodila.

Invalidna vlada, invalidna država

Janez Janša je včeraj šokiral mnenjske voditelje, kaj šele polpismeno množico spletnih uporabnikov. V svojem prvem odzivu dva dneva po volilni nedelji je v Ormožu povedal, da situacija zaradi zaskrbljujočih razmer, ko se sile že dlje časa usmerjajo v blatenje Slovenije v tujini z namenom oviranja vlade, zahteva korenite spremembe, izključen ni niti odstop vlade. Na vprašanja novinarjev ni počakal.

Večina odzivov se nagiba k razlagi, da gre za trenja znotraj vladne koalicije. Mnogi ne verjamejo, da gre za resno možnost odstopa, ampak se nagibajo k teoriji, da gre le za prebrisano taktiko v sklopu samopogubne strategije. Predaleč gredo tudi komentatorji, ki se jim že prikazujejo predčasne volitve. Vsak kritik, ki resno dopušča ali celo zagovarja takšno sklepanje, po mojem mnenju nima veliko pojma o realni politiki.

Na predsedniških volitvah nismo volili vlade

Tuji mediji so včeraj v glavnem povzemali interpretacije iz slovenskih, češ da smo Slovenci v nedeljo izrekali nezaupnico vladi. Nemškemu kolegu sem pojasnil, zakaj to ni res, in sploh ni imel problema razumeti. 

Ali je Peterle izgubil zaradi vlade?

Vprašanju pritrjuje oziroma ga zagovarjajo Türkov volilni štab in drugi akterji. V to smer razmišlja tudi Vojko v Razgledih. Po mojem mnenju je Peterle izgubil, ker je bil mlačen, ljudje so ga dojeli kot neiskrenega ali že skoraj tujca. Na očitke v medijih, ki so ga povezovali s Cerkvijo, ni prepričljivo reagiral. Prav tako mu ni koristilo, da je Türkov štab kampanjo medijem serviral kot propagando za vlado v senci. V boju za predsednika kljub temu ni bil kritičen odnos javnosti do sedanje vlade, ampak Peterletov odnos do vlade - ki je tako kot glede ostalega ostal nejasen. “Jaz bi si prizadeval za sodelovanje,” daje vtis šibke pozicije. Türk se je, čeprav za moj okus neprimerno (da se udeleži uličnih demonstracij) kazal v močnejši vlogi. Po bolehnem Drnovšku si Slovenci za predsednika želimo močno osebnost.

Peterle & Türk

Za nami je odločilno soočenje v drugem krogu boja za novega predsednika države. Lojze Peterle je bil malenkost boljši (beri: malenkost manj dolgočasen) od Danila Türka. A to je veliko premalo, da bi ogrozil Türkov naskok. Danilo Türk je odgovarjal tekoče in kratko, tudi ob napadih se ni nehal smehljati. O sebi je rad govoril v tretji osebi. Lojze Peterle je konkretne odgovore začinil z razlago ozadij, namesto “bom” je neposrečeno govoril “bi”. Peterletova barva glasu in ritem sta prijetnejša od Türkovih (ki že kar preveč spominja na Pahorja), a Türk se je jasneje izražal. Peterle je svoje stališče jasno povedal na začetku vsakega odgovora, proti koncu pa je odgovor zvodenel, ker stališča ni dovolj poudaril oziroma ga ponovil. Oba sta zastopala dokaj nacionalistična stališča. Preveč sta gledala novinarje in premalo gledalce. Govorica telesa je bila na ekranih zreducirana, saj ju je kamera prikazovala kot dva doprsna kipa.