Stranka iz opozicije noče v vlado, ker nima mandata volivcev

Iz vrste izjav v afektu po šoku zaradi Janševe napovedi o spremembah vlade izstopa izjava Boruta Pahorja: ker SD nima mandata volivcev, noče prevzeti vlade.

Borut Pahor oziroma piarovci Socialnih demokratov torej ne razumejo. Ne razumejo, da so leta 2004 dobili mandat za svobodno odločanje v parlamentu. Ne razumejo, da jim to zagotavlja tudi ustava. Ne razumejo niti prvih treh členov slovenske ustave. Ne razumejo parlamentarne demokracije.

Prepis Janševe izjave

Ker se z Janševo izjavo na veliko manipulira, podajam prepis po zvočnem posnetku, uradni original pa je na voljo tukaj:

Torej lep pozdrav vsem skupaj! Opravljene so prve analize nedeljskih glasovanj. Rezultati so slabi, razmere, ki so privedle do takšnih rezultatov, pa zaskrbljujoče. Prve analize kažejo, da se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado, zelo malo je bilo razprav o slovenski prihodnosti. Še posebej je zaskrbljujoče, da so se v času volilne kampanje velike sile usmerile v to, da se slovensko vlado v času pred predsedovanjem Evropski uniji očrni v tujini. V države Evropske unije in tudi v svet so v tem času šla iz Slovenije sporočila, ki situacijo v Sloveniji slikajo, kot da bi šlo za Belorusijo ali kakšno primerljivo državo. Razmere, ki so na ta način ustvarjene, otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje Evropski uniji, kar terja v tem času od vlade izjemne napore. Situacijo, ki je nastala, bomo v prihodnje še analizirali, vendar lahko že zdaj rečem, da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade. Hvala lepa!

Na ptujskem lokalnem radiu pa je premier še povedal:

Dolgo časa nekako ni bilo jasno zakaj pravzaprav gre. Potem pa smo prebrali v oceni stanja največje opozicijske stranke - se pravi, Socialnih demokratov - natančno enako formulacijo kot se zdaj širi po Evropi, ki stanje v Sloveniji »de-facto« primerja z Belorusijo. Torej, gre za politično kampanjo, ki je preko satelitov, t.i. civilne družbe, Sloveniji izjemno škodila.

Invalidna vlada, invalidna država

Janez Janša je včeraj šokiral mnenjske voditelje, kaj šele polpismeno množico spletnih uporabnikov. V svojem prvem odzivu dva dneva po volilni nedelji je v Ormožu povedal, da situacija zaradi zaskrbljujočih razmer, ko se sile že dlje časa usmerjajo v blatenje Slovenije v tujini z namenom oviranja vlade, zahteva korenite spremembe, izključen ni niti odstop vlade. Na vprašanja novinarjev ni počakal.

Večina odzivov se nagiba k razlagi, da gre za trenja znotraj vladne koalicije. Mnogi ne verjamejo, da gre za resno možnost odstopa, ampak se nagibajo k teoriji, da gre le za prebrisano taktiko v sklopu samopogubne strategije. Predaleč gredo tudi komentatorji, ki se jim že prikazujejo predčasne volitve. Vsak kritik, ki resno dopušča ali celo zagovarja takšno sklepanje, po mojem mnenju nima veliko pojma o realni politiki.

Ali je Peterle izgubil zaradi vlade?

Vprašanju pritrjuje oziroma ga zagovarjajo Türkov volilni štab in drugi akterji. V to smer razmišlja tudi Vojko v Razgledih. Po mojem mnenju je Peterle izgubil, ker je bil mlačen, ljudje so ga dojeli kot neiskrenega ali že skoraj tujca. Na očitke v medijih, ki so ga povezovali s Cerkvijo, ni prepričljivo reagiral. Prav tako mu ni koristilo, da je Türkov štab kampanjo medijem serviral kot propagando za vlado v senci. V boju za predsednika kljub temu ni bil kritičen odnos javnosti do sedanje vlade, ampak Peterletov odnos do vlade - ki je tako kot glede ostalega ostal nejasen. “Jaz bi si prizadeval za sodelovanje,” daje vtis šibke pozicije. Türk se je, čeprav za moj okus neprimerno (da se udeleži uličnih demonstracij) kazal v močnejši vlogi. Po bolehnem Drnovšku si Slovenci za predsednika želimo močno osebnost.

Čuj, ti, v Ljubljani si!

Preveril sem, ali je situacija v Sloveniji res tako kritična, kot je o njej pisal Andrej Košak. Če bi mu verjel, bi v Ljubljani srečeval same depresivce, nesproščene prenapeteže, nagnjene k nasilniškemu obračunavanju. Preizkus resničnosti je pokazal precej drugačno sliko. Jasno, saj je slika odvisna tudi od opazovalca. V svoji mini raziskavi sem se osredotočil na naslednje teme: protikadilski zakon, inflacija, brezposelnost, cestni promet in mediji.

Metek za Lukšiča

Igor Lukšič, profesor politologije v prvem letniku študijev na FDV, je brucem pred volitvami dajal nalogo, naj na volilno nedeljo obiščejo cerkve, opazujejo prisotne in si beležijo vse, kar je po njihovi interpretaciji politično. Letos je to početje prišlo v javnost. Lukšič je v intervjuju za Vest nalogo predstavil kot nedolžen izobraževalni projekt, ki je zaradi preproste metodologije in razgibanosti posebej primeren prav za bruce. Vendar za nekatere ni bil prepričljiv, zato se je pojavila še ena od letošnjih peticij, tokrat v obliki poziva Lukšiču, naj odstopi kot profesor in strankarski funkcionar. Odgovor na njo je peticija študentov FDV v podporo profesorju Lukšiču.

Lukšičevo početje je nekoliko sporno, a primerjave med Lukšičevo nalogo in ovaduško prakso iz svinčenih Kardeljevih/Roterjevih let časov so pretirane. Lukšič je v intervjuju pojasnil, da njega in njegovih asistentov ne zanima, kaj študentje v svoja (ovaduška) poročila na koncu napišejo.

Rektorica Andreja Kocijančič verjame zagotovilom, da bodo zbrani podatki uporabljeni zgolj v okviru seminarskih nalog. Jaz pa tega ne verjamem, kajti oblika naloge, kot je zapisana na navodilih, me prepričuje o nečem drugem.