Lepa Katarina doživlja poraz za porazom.
Lepi Katarini zadnje dneve ni tako prijetno kot virtualno ponoči v Hri-baru. Kolega Borut kot najverjetnejši bodoči mandatar najverjetnejše nove vlade že dva tedna sklicuje neformalne pogovore o izhodiščih za sestavo koalicijske pogodbe. Lepa Katarina, ki je na letošnjih volitvah stranko LDS obdržala nad parlamentarnim pragom, je z zaletavo zahtevo po privilegirani obravnavi LDS že pogorela. V SD so lepi Katarini prijazno povedali, da trojček KGB kot politična forma ne obstaja več. Vse stranke najverjetnejše nove vladne koalicije, ne samo stranke v Z-L-SD, bodo enakovredne partnerice. Iz stranke Zares je najverjetnejšemu bodočemu premierju pametno pritrdil profesor Pavle. Lepa Katarina je postala grdi raček neformalnih pogajanj.
Katarina Kresal v lastni osebi ponavlja tisti vzorec delovanja stranke LDS, ki pri njih prevladuje od polomije na volitvah 2004 naprej. V LDS še vedno ne razumejo, zakaj so leta 2004 doživeli relativni poraz. Tako kot se v štirih letih niso naučili vloge konstruktivne opozicije, tako po letošnjem še hujšem relativnem porazu ne znajo realno oceniti svoje pogajalske moči. Katarine Kresal pogajalci nočejo videti na nobenem pomembnem položaju. Rada bi na primer postala ministrica za gospodarstvo. Ne bo šlo, pravijo, zaradi nevarnosti, da bi njeni dobri znanci v gospodarstvu začeli na ta račun kovati dobiček.
Kresalova bi se zadovoljila tudi s položajem predsednice državnega zbora, ki je po protokolu in pristojnostih drugi najpomembnejši človek v državi, takoj za premierjem. Za ta sedež v SD kot idealnega predstavljajo Mirana Potrča, a predsednik državnega zbora naj ne bi bil iz iste stranke kot premier. Zato bo Potrč le podpredsednik. Naslednji kandidat za predsednika parlamenta je Gregor Golobič iz Zaresa, vendar sam ta položaj odklanja. Kljub temu se Katarini Kresal ne obeta predsedniško mesto, saj ji očitajo, da v parlamentu nima nobenih izkušenj. Predsednik parlamenta mora namreč zagovarjati interese institucije, in to ne nujno v skladu z interesi vlade, biti mora tudi varuh pravic politične manjšine.
Ne glede na to, kdo bo še vstopil v vladno koalicijo, že postaja jasno, kdo je njen najšibkejši člen.
Filed under: Mnenjski voditelji, Politične organizacije, Volitve in referendumi
Envirator, se podpišem pod mnenje.
Mislim da je realni doseg LDS ministrstvo za pravosodje, pa še kje kak državni sekretar.
Bolj pa me skrbi Golubič. On si skuša pridobiti položaj “prostega strelca na oblasti”. Po drugi strani pa tudi kot zunanji minister mislim da daleč ni primeren (če bi ga že radi zaposlili v daleč v tujini), ker bi proti Hrvatom sigurno zasral! Pahor ga bo moral trdo udariti, sicer bodo še težave.
Katarina brez sramu kaže svoje (ne)znanje že od začetka kampanje. Na soočenju ni vedela, kdaj so bile prve volitve v Sloveniji (!!!), od svojega gospodarskega programa je vedela povedati le to, da je treba Janšo nujno zamenjati, zadnjič je Geriča hotela poučevati o tem, kaj si novinar sme dovoliti izreči, pika na i pa je bila njena ideja o priviligiranosti, ker da so ravno LDS bili generator sprememb… Pahor, se mi je zdelo, ko je sedel poleg nje, da se mu upravičeno črni oblaki delajo nad glavo.
Dovolj zgovoren je bil tudi nerazpoložen Golobičev obraz v soboto po 2urnem sestanku s Pahorjem.
Pahorja hočejo stisniti, a se očitno ne da… Če bo uspel s to držo, medtem, ko vsi njegovi zahtevajo kadrovski tornado, bo dokazal, da nima samo Janša trde roke.
Zdaj kaže, da bo KK izkušnje v parlamentu pridobivala kot vodja poslanske skupine LDS.
Miško, z zaresovci bo še veliko problemov, ker se imajo za nadsposobne.
Marko, zaenkrat res kaže tako, da bi Pahor rad uveljavil janševsko trdo roko, vendar bolj premišljeno in z boljšim občutkom. Glede KK je tako kot praviloma z vsemi strankami, njen problem ni ločen od stranke – kolikor vem, v LDS še vedno zagovarjajo neumnost o 100 000 sončnih elektrarnah.
Hihi, če bo Pahorju uspelo, mu snamem kapo in se ne pokrijem več naslednja štiri leta. Bo še zanimivo.
A ni več dovolj, da je KK lepa?