V SDS zdaj ne zahtevajo ponovnega štetja oziroma preverjanje neveljavnih glasovnic na nekaterih voliščih, ampak kar ponovitev glasovanja. Gregor Virant je povedal, da bodo šli do konca, verjetno do ustavnega sodišča. Če volitve na nekaterih voliščih ne bodo ponovljene, v SDS grozijo, da bodo glasovali proti potrditvi novih mandatov v državnem zboru in zatem vložili ustavno pritožbo.
Zahteve SDS so slabo utemeljene, vztrajanje pri ponovitvi glasovanja je stranki v sramoto.
V demokraciji se za ponovitev glasovanja – kaj šele za ponovitev volitev – zahteva izjemno močni razlogi. Ponovitvi glasovanja se je treba v demokraciji, če je le mogoče, izogniti. Vsaka ponovitev glasovanja namreč pomeni močen pritisk na glasovalce. Poleg tega ponovitev glasovanja omogoča dodatne zlorabe, saj lahko ena od strani pride v prednostni položaj, ki ga pri prvem glasovanju ni imela. Slabo utemeljene zahteve za ponovitev glasovanja veljajo za protidemokratično ravnanje. To sicer ni problem samo v Sloveniji, na nedemokratične pritiske niso imune niti razvitejše parlamentarne demokracije, niti Evropski parlament ne.
Na volišču v osnovni šoli na Abramovi ulici 26 v Ljubljani sta se v volilnem imeniku podpisala samo dva volivca. Volilni odbor namreč tega od nikogar ni zahteval. Volilna komisija je ugotovila, da je v resnici šlo za kršenje zakona o volitvah v državni zbor. Po 71. členu tega zakona se mora vsak volivec na volišču podpisati v volilni imenik. Če se ne more ali noče, se to posebej označi, a volivec vseeno prejme glasovnico in glasuje. Ta določba je nova, za volitve v državni zbor velja letos prvič (oziroma drugič, če štejemo še volitve za predsednika republike). Tako kot na prejšnjih volitvah se še vedno pri vsakem volivcu na voliščih obvezno preveri njegova identiteta in ob izročitvi glasovnice obkroži njegova zaporedna številka v volilnem imeniku. Na omenjenem volišču se število glasovnic ujema s številom obkroženih v imeniku. In najpomembnejše: na letošnjih volitvah ni bilo nobenega suma oziroma pritožbe, da se identitet volivcev na voliščih ni preverjalo.
V SDS zatrjujejo, da je povsod, kjer ni podpisov v volilnem imeniku, za nazaj nemogoče preveriti korektnost glasovanja. Oziroma da je zahteva za ponovitev volitev (na določenih spornih voliščih) dovolj utemeljena že s tem, da je ugotovljeno kršenje zakona. Vendar je takšno stališče zmotno. Bistveno je preveriti sum, ali so kršitve bistveno vplivale na volilni izid. Ugotovljena kršitev pomeni samo en indic, za utemeljen sum pa bi jih moralo biti več. Obstajati bi moral na primer še indic, da je kdo od volivcev volil večkratno, v imenu koga drugega ali da so bile glasovnice podtaknjene. O tem bi lahko sumili, če se na volišču na primer ne bi preverjalo identitet volivcev ali če se število oddanih glasovnic ne bi ujemalo s številom obkroženih imen v volilnem imeniku.
V primeru utemeljenega suma bi lahko sledilo preverjanje zabeležene udeležbe pri tistih, ki so v imeniku obkroženi. Preverko bi izpeljala policija, tako da bi po naključnem vzorcu s seznama 850 volivcev izbrala na primer petdeset imen in jih povprašali, ali so se volitev udeležili. Šele če bi policijska preverka te sume potrdila, bi bilo (na omenjenem volišču) upravičeno ponoviti volitve. Ampak, teh indicev sploh ni, zato ni utemeljenega suma o zlorabi.
Danilo Türk je spomnil na antično modrost: Kdor ne zna prenesti poraza, ne zasluži zmage!
Filed under: Institucije, Pravila in vrednote, Volitve in referendumi
Zanemaril si eno čisto enostavno goljufijo, ki so se je posluževali preden so uvedli podpise. Ko so volišča zaprli, so obkrožili ljudi, ki niso prišli, ter obkrožili glasovnice in jih vrgli noter.
Te ljudi, ki so pa kršili zakone, je pa treba denarno kaznovati – npr. z odvzemom plačila za ta dan in z denarno kaznijo v vsaj 5-kratni vrednosti plačila. Kršitev zakona je nesprejemljiva!
Če so bile kdaj takšne goljufije, bi bilo sume enostavno preveriti na način, ki sem ga opisal.
V ponedeljkovih Odmevih (ki jih začuda ni v arhivu oddaj na MMC) je Janša povedal, da s pritožbami ne bodo nadaljevali. Sporočilo SDS pravi, da je izvršni odbor ocenil, da bi to zavleklo oblikovanje nove vlade, česar pa Slovenija ne potrebuje. Če je to pojasnilo za umik zahtev o ponovitvi volitev, so izbrali precej slabe razloge. Pametneje in spodobneje bi bilo, če bi preprosto sporočili, da sprejemajo odgovor volilne komisije.
Kot kaže, se v SDS zlepa ne sprijaznijo z izgubo vladnih položajev. Danes grozijo, da bo treba po zaključku sodnega procesa na Finskem (ali še prej?) v Sloveniji razpisati nove volitve. Pri tem pozivu gre seveda za stopnjevanje negotovosti in napetosti med volivci:
Če se izakže, da podkupovanja v Sloveniji ni bilo, je vsekakor edino higienično, da se razpišejo predčasne volitve, kajti to bi pomenilo, da je opozicija vse to zmontirala, ker ni bila izbrana njihova družba in so to zlorabili na volitvah.
Po logiki SDS (zapisali so: „Afera Patria je imela usodne posledice na volilni rezultat v Sloveniji. Minimalna zmaga SD je bila zaradi nje nepoštena.”) bi morali volitve ponavljati tudi v primeru, če se dokaže, da je Janša v resnici kriv. Kajti tudi v tem primeru doseže stranka SDS bistveno drugačen volilni rezultat, nekajkrat slabši, morda niti v parlament ne pride.
V vsakem primeru je prav, da sledijo kazenski postopki. Vendar pa o legitimnosti letošnjih volitev ne smemo dvomiti, sploh ne v primeru, ko so oškodovane vladne stranke. Funkcionarji na oblasti so imeli zaradi lažjega dostopa do množice legalnih mehanizmov dovolj sredstev, da bi na podtikanja učinkovito odgovorili.
Lahko ugotovimo, da je bila volilna kampanja zaradi sodelovanja finskih in slovenskih medijev umazana, v takem ogorčenem boju so oškodovane tudi nedolžne žrtve. Vendar se volitev zaradi tega še ne ponavlja. Parlamentarna demokracija zagotavlja redne volitve, in to bi morali visoko spoštovati.
Pri tem ne gre za oškodovanost SDS-a, ampak, da so na oblasti ljudje, ki so se za prihod na oblast poslužili velike laži in manipulacije. Taki ljudje pa nimajo na oblasti kaj delati – in jih je treba odstraniti.
Če je bila velika laž in manipulacija, je ne bo težko dokazati, krivci bodo odgovarjali politično in kazensko. Kdor je neposredno odgovoren, bo moral ustrezno ukrepati takoj po končnih ugotovitvah (politična kultura je že tako visoka, da bo moral sam odstopiti), za politično odgovornost posredno odgovornih pa se ne mudi tako zelo, da ne bi počakali rednih volitev.