Komaj odprti šentviški predor so že petič zaprli.
Nadzorniki so se končno odločili, da izvajalcu (SCT) ne bodo več zaupali, zadolžili so ga le še za odstranitev packarije na stropu celotnega predora, potem bo problem reševalo drugo podjetje. Ni dvoma, da so tunel pri Šentvidu štirikrat zaprli za prekratek čas, ker jim je bilo hitro ponovno odprtje pomembnejše. Mediji so brez uspeha poskušali razčistiti, kdo nosi glavno odgovornost za neustrezno končanje del. A krivda se je dokaj enakomerno porazdelila po vseh vpletenih: izvajalcu SCT, podizvajalcu Ceramicoatu, naročniku Darsu, prometnemu inšpektoratu, ministru za promet.
V medijih je ekspresno prevladala gantarjanska teza, da je bila ključna napaka nadomestitev protipožarnih plošč z ometom. Dobil sem občutek, da bi opozicija za demagoške cilje namesto protipožarnega ometa zagovarjala tudi pekoč prebranec, če bi ji to prineslo kaj političnih točk.
Ampak Zavod za gradbeništvo je kot pogodbeni izvajalec zunanjega nadzora za Družbo za avtoceste po prvih odpadanjih protipožarne zaščite na začetku julija analiziral kose odpadlega ometa. Kot piše Večer, so analize pokazale, da je bila izbira ometa namesto plošč ustrezna, za odpadanje ometa pa je kriva neustrezna kakovost izvajanja del: v analizo so vzeli 30 vzorcev odpadlega ometa in ugotovili, da v sistemu nanosa manjka vezni sloj, in je to najverjetnejši vzrok za slabo oprijemljivost.
Večer v istem časopisu (istega dne) v drugem članku krivdo pripisuje odločitvi angleškega izvajalca, ki je namesto plošč predlagal omet. Ta članek je sicer naklonjen ministru Radovanu Žerjavu, saj da je mnogo boljši minister, kot so bili njegovi predhodniki.
Filed under: Institucije, Mediji
Jaz imam pri ŠP (šentviški predor) malce na sumu resonanco zaradi prometa skozi tunel in železnice nad tunelom. Vsekakor pa me je pogrel komentar enega od ne-odgovornih, da je protipožarna zaščita nujna zaradi telovadnice nad galerijo. Ha, telovadnice? Že od pamtiveka mi gre tenis igrišče sredi avtoceste na živce, ob izgovorih za ponovno zaprtje oboževanega ŠP pa še bolj
Pavel Gantar, ki je imel dovolj podatkov (šala), da je najprej za strokovno napako določil nadomestitev protipožarnih plošč s protipožarnim ometom, je zaresovski prebranec začinil z naslednjo izjavo: „Ne želimo presojati kakovosti del izvajalca, ker o tem nimamo dovolj podatkov, vendar menimo, da ga ni primerno razglasiti za edinega grešnega kozla ob napakah, ki jih je povzročilo nekompetentno vodstvo Darsa in politični voluntarizem ministra za promet.”
Nadaljevanje zgodbe v Večeru: Kasnejše analize so pokazale, da je bil protipožarni omet brizgan neposredno na površino in da vmesnega vezivnega sloja, ki bi ju držal skupaj, ni nikjer.
In še: v poročilu že omenjenega ZAG-a iz 28. julija 2008 so zapisali, da v dostavljeni dokumentaciji, ki je bila podana v pregled pred začetkom izvajanja del, ni bilo kriterija o sprijemni trdnosti malte z betonsko podlago, prav tako kriterij ni bil dogovorjen med izvajalcem in naročnikom.
Skratka, po logiki SCT-ja, Ceramicoat-a in ZAG-a (ali pa samo novinarke Večera?) (pod)izvajalec v omet ni vključil vezivnega sloja, ker ni vedel, da se mora omet trdno oprijemati stropa. Ker se omet ni trdno oprijemal stropa, je pač takoj odpadel. Kdo bi si mislil!? SCT in njegov podizvajalec očitno ne!
Največji konsenz med politiki in novinarji uživa sodba, da je kriva uprava Darsa (Tomislav Nemec, Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler, Aleš Hojs), ki je prav tako kot nadrejeni minister ponudila odstop.
Vprašanje za kilogram lendavskih kumaric in kilogram koprskega paradižnika: ali se bo Ivan Zidar za kaj opravičil, ali pa mu po sprejetem odstopu Darsove uprave to sploh ne bo več treba?
Kot je bilo pričakovati, se Ivan Zidar ni opravičil. Namesto tega je krivdo zvalil na Dars, prometnega ministra in predsednika vlade. V odzivih na rezultate slabo opravljenega dela je prepoznal osebno maščevanje proti sebi.
Presenetilo me je, da je ob tem za talce vzel 3 300 zaposlenih v SCT-ju in 10 000 kooperantov oziroma 30 000 od SCT-ja odvisnih ljudi. Poskus s talci je seveda demagogija. Če bo namreč šel SCT na kant, se bodo delavci pač prezaposlili v gradbenih podjetjih z boljšimi referencami. Dela v gradbenem sektorju še dolgo ne bo zmanjkalo.
Dobra stran zgodbe je, tako kot ponavadi pri političnih aferah, da se bo v medsebojnih obtoževanjih razkrilo dolgoletno (v več vladah) slabo delo ministrstva za promet, Darsa in SCT-ja. Še vedno sem za to, da država proda Dars uglednemu kupcu iz prometno razvitejše Evrope.
Ervinator: prodaja DARSa tik pred končanjem avtocestnega križa bi zdaj bila največja neumnost, posebej po tem, ko so nam pred 20 leti različni koncesionarji stali pred vrati in bi vse avtoceste zgradili 4x ceneje in že pred vsaj 5.leti.
Vsekakor pa za vse ni kriv SCT. Nadzor v Sloveniji je šlampast, kot nikjer drugje. Pa tudi varčuje se rado na malenkostih, na katerih ne bi bilo treba in odprava katerih kasneje stane celi kup denarja. Diletacije, ki so jih uničili s pluženjem, na viaduktu Tržiška bistrica so tipičen primer.
Do takšnih afer v družbi pač mora priti, če hočemo kdaj doseči, da se bo delalo dobro in kakovostno. Razvite zahodne države so to že dale skozi desetletja nazaj, pri nas pa je to obdobje pač zdaj.
Veliko je zamujenega, a za prodajo vseeno ni prepozno. Avtoceste je treba tudi vzdrževati, in glede na kakovost opravljenih del bo treba še veliko popravljati. Saj si tudi sam napisal, da je nadzor šlampast. Takšne afere se v Sloveniji že predolgo dogajajo.
V aferi se, kot kaže, ne bo razgalilo le dolgoletno slabo delo ministrstva za promet, Darsa in SCT-ja, ampak tudi delež angleškega podizvajalca. Kot da je nekaj resnice v tistih fotomontažah z motivom iz nanizanke Samo bedaki in konji.
Povzemam po pismih bralcev v Delovi sobotni prilogi 16. avgusta 2008. Inženir Fritz Kukula je direktor avstrijskega podjetja Promat. Promat ima v lasti angleško podjetje Cafco, ki izdeluje fendolit m II, se pravi sestavino, ki je bila uporabljena za protipožarno oblogo v šentviškem predoru. Zastopnik Promata je po ogledu poteka del napisal izjemno negativno strokovno mnenje glede izvedbe protipožarne zaščite. Svoje delo sta katastrofalno slabo opravila tako SCT (čiščenje podlage) kot Ceramicoat (nanos zaščite).
Citiram: