Začelo se je z ugibanjem o ceni vinjet in smešnim poenostavljanjem izračuna cene vinjete. Brali in poslušali smo o pričakovanju, da bo zaradi vinjet več cestnega prometa in več nesreč, da učinkovit nadzor ne bo mogoč, da se bo promet hudo povečal (in še kup s tem povezanih neumnosti), da mora ukrepati Evropska komisija, itd. Opozicija je iskala tisoč in še en razlog proti vinjetam. Kadar so ostali brez novih idej, so pač ponovili floskulo o finančnem fiasku, češ da so vinjete prepoceni. Demagoških sporočil iz opozicije nikoli ni dovolj. Sploh me ne bo presenetilo, če se bodo čez en mesec isti kritiki pritoževali, da so bile vinjete predrage. Zdaj ko kaže, da bo projekt vinjet uspešen, se povzdiguje glas proti preveč doslednemu nadzoru. V enem od straniščnih medijev (Indirektu) so šli danes celo tako daleč, da začasnim vinjetam jemljejo celo njihov osnovni smoter: zmanjševanje gneče na (vseh) cestah, kar vsaj turisti radi pohvalijo.
Včasih si zaželim, naj na letošnjih volitvah kar zmaga sedanja opozicija, združena v demagogiji. Me prav zanima, koliko časa so jo prebivalci (in še posebej njeni volivci) spet pripravljeni trpeti.
Filed under: Mediji
Včasih res hudo poenostavljaš. Na Štajerskem se pozna velik izpad prometa, ki se je preusmeril čez Madžarsko in tam prek na Hrvaško (ker živim ob glavni prometnici na tej poti lahko to potrdim … prometa je preprosto malo v primerjavi s prejšnjimi leti). Da je to za nas izgubljeni denar, ni potrebno izgubljat besed.
Vsekakor pa mi ni jasno, kako lahko računaš, da bo projekt vinjet uspešen, če upoštevaš, da jih bodo letos prodali npr. 1,8 milijona, drugo leto pa bi jih morali 3,3 milijona. Vinjete so bile uvedene v času največjega prometa v Sloveniji, zato neke rezerve za drugo leto ni. Slovencem so prodali milijon vinjet (več jih itako ne morejo, ker avtov ni več), predpostavimo da bo število turistov enako tudi drugo leto, za 1,5 milijona več avtov(turistov) pa nimajo nikjer dobiti – ker se pozimi skoraj nihče ne vozi čez Slovenijo, razen zdomcev, ampak ti so itako všteti tudi v poletni promet, zato števila prodanih vinjet ne bodo povišali.
Po moje sta možna dva scenarija. Povišanje cestnin za tovornjake ali pa povišanje cene vinjete. Ne vemo pa niti, kako se bo odločila EU o potrebnosti uvedbe 10-dnevnih vinjet. Avstrijski moto-klub je namreč Avstrijce pozval, naj hranijo račun od nakupa vinjete, ker bodo mogoče razliko lahko dobili povrnjeno – verjetno to ni pozval za brezveze.
Če bo (morala biti) naslednje leto cena vinjet višja, ne bo nič hudega, povišanje ne bo drastično (sploh glede na prve opozicijske ocene). Prav tako ne bo nič hudega, če se že letos močno povišajo cestnine za tovorni promet. Poleg tega v letošnji projekciji prodaje vinjet ni bilo upoštevano odprtje novih cestninskih postaj (za tovorni promet), tako da je opozicijska panika zares pretirana.
Dvomim, da bi bil drugi ukrep smotrn. Močno povišane cestnine za tovornjake lahko pomeni izguba le-teh in zato manj prepotrebnih prihodkov. Cestni koridorji in načini prevoza si danes med seboj resno konkurirajo za promet, da sem jim vse skupaj sploh finančno izide.
Zmanjšanje tranzitnega cestnega prometa, sploh tovornega, in s tem škode, ki jo povzroča cestam (vzdrževanje) in okolju, je vredno veliko več kot pa izguba dela prihodkov iz cestnin.
Osrednji mediji (in za njimi spletni dnevniki) veselo poročajo o opominu Evropske komisije Sloveniji, naj tudi uvede kratkotrajnejše vinjete, ter o grožnji Eurostata, da Darsov dolg statistično obravnava kot javni dolg države. Najbolj vztrajni demagogi propagandisti so še vedno prepričani, da bo letos zaradi vinjet prišlo do izpada Darsovih prihodkov.
Danes smo v Studiu ob sedemnajstih na Radiu Slovenija izvedeli naslednje, na veliko žalost demagoških kritikov:
– Slovenija bo vztrajala pri sedanjem sistemu in se ne namerava ukloniti, kot se je Avstrija;
– grožnja Eurostata bi se izvedla le, če bi (po projekciji slovenskega statističnega urada za leto 2009) prihodki od vinjet predstavljali več kot 50 odstotkov Darsovih prihodkov, kar pa se ne bo zgodilo;
– kot kaže, ne bo izpada Darsovih prihodkov, cena vinjet je bila za letos ustrezno določena.
Patrick Vlačič včeraj za Dnevnik: „Pravo vprašanje ni, ali se nam splača kljubovati evropski komisiji, saj bi se potem lahko spraševali tudi, zakaj smo morali ukiniti prostocarinske prodajalne na mejah. Dejstvo pa je, da EU nima enakih meril za vse in da je imel prejšnji komisar za promet drugačno stališče od sedanjega. Pričakujem pa, da ima EU pravno podlago za to, kar počne, a ne sprejmem razlage, da imamo diskriminatoren sistem cestninjenja. Država ima lastne interese, zato ne pristajam na vehementno podrejanje EU. Ne vem, kako je sistem cestninjenja povezan s kohezijskimi sredstvi.”
Kaj to pomeni? Evropska komisija neupravičeno izsiljuje Slovenijo, vendar se ji bo slovenska vlada uklonila. Dars bo uvedel tudi vinjete s krajšim rokom, hkrati so v koalicijskem sporazumu že napovedane drastične podražitve cestnin za tovorni promet (na evropsko raven). Cena za letno vinjeto bo lahko ostala enaka kot letos, 55 evrov. In zafrustrirani kritiki vinjet bodo krulili, da bi že letos morala biti polletna vinjeta cenejša.
Poslanka Romana Jordan Cizelj v Evropskem parlamentu je na Evropsko komisijo naslovila pisno vprašanje glede vinjet. Evropska komisija mora odgovoriti v šestih tednih. Romano Jordan Cizelj zanima mnenje komisije o okoljskih vinjetah v več nemških mestih. Nalepke je mogoče kupiti tudi pri AMZS, cena je 23 evrov.
Minister Patrick Vlačič je napovedal, da bo odločitev o vinjetah sporočil v sredo, čeprav jo je vlada že sprejela. Kot kaže, bodo osrednji tiskani mediji do zadnjega ugibali, kakšna bo nova cena letnih vinjet. Večinoma navajajo interval od 80 do 100 evrov. Kot ponavadi, jim pridno sledijo polpismeni blogarji.
Odločitev o ne-podražitvi vinjet je takole strokovno obrazložil Franc Križanič: „To ni več izvedljivo. Tudi če bi bilo, je vprašanje elastičnosti, kot se temu učeno reče. Se pravi, odvisno od tega, kako bodo ljudje reagirali na spremembo cene. Če bodo skrčili svoje povpraševanje, potem na koncu dobimo za odplačilo dolgov manj, kot če bi vinjete podražili. Razmere niso zelo preproste, treba bo zelo verjetno najti še druge vire za odplačila kreditov in gradnjo tretje, četrte razvojne osi.”
Umwelt-plakette, omenjena v komentarju številka 7, je pri AMZS po 23 evrov – na prodajnih mestih v Nemčiji pa po slabih 6 evrov. Ker nalepke veljajo v vseh mestih, ki so že uvedla Umweltzonen, si najbrž zaradi njih ne bo nihče rezal žil.
SDS na svojem spletnem pojasnjuje razloge za uvedbo vinjet. Ti so finančni, prometni in ekološki. Eden pomembnih razlogov, ki ga kritiki vinjet nočejo videti, je bila odprava preteklega diskriminantnega sistema, saj je bil na Primorskem zgrajen zaprti cestninski sistem, drugod pa odprti. Utemeljitev je podkrepljena s finančno projekcijo.
[...] Ob menjavi polletne z letno utegne marsikdo doživeti val frustracij, še posebej kak politični ekstremist, ki ni prebolel niti uvedbe vinjet. [...]