Kaj vlada počne, da bi zajezila inflacijo
Posted by ervinator on 27.2.2008
Ugotovili smo že, da razlogi za inflacijo lani niso bili fiskalni. V letu 2007 se je strukturni primanjkljaj znižal, prav tako javni dolg (proračun je imel presežek), trošarine na tobačne izdelke in naftne derivate so na minimumu, ki je določen v Evropski uniji, davek na plačo se je znižal, zadolženost države se je znižala, plače so rastle počasneje od produktivnosti, itn.
Če inflacijo dovolj dobro pojasnimo z razlogi na strani ponudbe, potem resni kritiki ne bomo politizirali o izmišljeni krivdi finančnega ministrstva. Raje bomo pod drobnogled vzeli delo ministrstva za gospodarstvo. Minister Andrej Vizjak je na izredni seji v državnem zboru predstavil tri sklope ukrepov, ki jih je sprejelo Ministrstvo za gospodarstvo oziroma službe ki so v sestavi ministrstva.
Tule so glavne točke ministrovega govora na izredni seji (nekoliko sem ga lektoriral):
Prvi sklop je politika zagotavljanja konkurence. Drugi sklop je restriktivna politika reguliranih cen in tretji sklop je informiranje potrošnikov. Najprej politika zagotavljanja konkurence. Že vseskozi smo sprejemali ukrepe za učinkovito izvajanje politike konkurence s ciljem, da morajo biti odzivi na prihodnje šoke, ki prihajajo k nam iz mednarodnega okolja, taki, da bi se najmanj čutili v odsevu dviga maloprodajnih cen, in se torej ne bi eksponentno celo prenašali v domače cene. Najpomembnejši ukrepi se nanašajo na okrepitev aktivnosti Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki je že pričel s številnimi aktivnostmi. Na primer: ugotavljanje morebitnih kršitev pravil konkurence s strani trgovskih družb in dobaviteljev pekovskih izdelkov, mesa, mleka; presoja verjetne kršitve pravil konkurence s strani distributerjev električne energije pri dobavi električne energije gospodinjskim odjemalcem; uvedba postopkov po uradni dolžnosti zaradi verjetne opustitve priglasitve domnevnih koncentracij. Tudi ta parlament je sprejel nekaj pomembnih sprememb zakonov, ki omogočajo hitrejše in višje sankcioniranje prekrškov iz naslova kršitev konkurenčnega prava. Tako je bila obravnavana tudi že novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki zvišuje globe, in tudi po upravni poti je možno učinkoviteje izrekati te globe.
Druga točka je seveda restriktivna politika reguliranih cen. Vlada bo še naprej nadaljevala z restriktivno politiko reguliranih cen, tako da ta ne bo prispevala k inflaciji. Naj vam omenim samo nekaj številk. Povišanje cen v načrtu reguliranih cen, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade, v letu 2008 ne bo presegla 0,35 odstotkov, kar bo k inflaciji v letu 2008 prispevalo največ 0,05 odstotne točke. V ta izračun so vključena tudi predvidena povišanja fiskalnih obremenitev, na primer prispevek za blagovne rezerve. V letu 2009 bo ta politika še bolj restriktivna, in naj bi povišanje reguliranih cen torej znašalo zgolj 0,34 odstotkov, kar naj bi podobno prispevalo zgolj 0,05 odstotne točke k dvigu inflacije. Vlada torej s temi ukrepi konkretno sledi nameram po umiritvi inflacije.
In še tretji pomemben ukrep, to je informiranje potrošnikov, ki ga izvaja Ministrstvo za gospodarstvo preko Urada za varstvo potrošnikov in v povezavi z nevladnimi organizacijami. Cilj aktivnosti in ukrepov, ki so navedeni, je informirati potrošnike o dogajanjih na področju cen osnovnih življenjskih izdelkov. Potrošnikom želimo sporočiti, da lahko sami pomembno prispevajo k umiritvi cen tako, da pri nakupu upoštevajo in preverjajo cene ter kupujejo tam, kjer je razmerje med ceno in kakovostjo najugodnejše. Sodelovanje Ministrstva za gospodarstvo, urada in z nevladno organizacijo je konkretno opredeljeno v številnih aktivnostih, ki so potekale od oktobra 2007 do januarja 2008. Dogovorjene so tudi nove aktivnosti, in sicer tedensko spremljanje cen 35-ih osnovnih reprezentativnih živilskih izdelkov, ki imajo v potrošniški košarici največji delež, to se pravi, lahko jih naštejem: kruh in izdelki, meso in izdelki, mleko in izdelki, sadje in zelenjava, maščobe, druga živila in tako dalje, in o tem bomo seveda na tiskovnih konferencah in na druge oblike sporočali javnosti ter bo po potrebi ta seznam tudi razširjen. Cene bodo spremljali v šestih trgovskih verigah: Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl, E’Leclerc in Eurospin. Podatki o višini ceni in podražitev po posameznih izdelkih/trgovcih bodo predstavljeni na tedenskih tiskovnih konferencah, na mesečnih tiskovnih konferencah in so dostopni permanentno na spletnih straneh tako Urada za varstvo potrošnikov kot tudi Zveze potrošnikov.
Ocenjujemo, da bo v februarju mogoče pridobiti tudi dovolj podatkov za pripravo kodeksa obnašanja na trgu, v pripravo katerega je vključena tudi trgovinska zbornica. Tudi tržni inšpektorat bo nadaljeval z nadzorom trgovcev glede označevanja izdelkov s cenami, poreklom in kakovostno sestavo izdelkov, še posebej pa bo preverjal oglaševanje ugodnih nakupov. Dosedanji ukrepi tržne inšpekcije so bili pri potrošnikih dobro sprejeti in ne nazadnje tudi učinkoviti, saj so številni trgovci tudi odpravili napake.
Way to go, mister minister! 
