Kaj vlada počne, da bi zajezila inflacijo

Ugotovili smo že, da razlogi za inflacijo lani niso bili fiskalni. V letu 2007 se je strukturni primanjkljaj znižal, prav tako javni dolg (proračun je imel presežek), trošarine na tobačne izdelke in naftne derivate so na minimumu, ki je določen v Evropski uniji, davek na plačo se je znižal, zadolženost države se je znižala, plače so rastle počasneje od produktivnosti, itn.

Če inflacijo dovolj dobro pojasnimo z razlogi na strani ponudbe, potem resni kritiki ne bomo politizirali o izmišljeni krivdi finančnega ministrstva. Raje bomo pod drobnogled vzeli delo ministrstva za gospodarstvo. Minister Andrej Vizjak je na izredni seji v državnem zboru predstavil tri sklope ukrepov, ki jih je sprejelo Ministrstvo za gospodarstvo oziroma službe ki so v sestavi ministrstva.

Tule so glavne točke ministrovega govora na izredni seji (nekoliko sem ga lektoriral):

Parlamentarna opozicija z demagogijo in populizmom v politikantsko izkoriščanje problema inflacije

Po zares butasti kritiki privatizacije banke NKBM so demagoški kritiki svoj boj za oblast z vsemi sredstvi inflatirali v govoričenje o inflaciji in izredno sejo v državnem zboru na to temo z naslovom Reševanje problematike visoke inflacije in priprava protiinflacijskih ukrepov s predlogom sklepa.

Pred izredno sejo je komentator Financ, ekonomist Stanislav Kovač opozicijske nastopače, predvsem ekonomiste, podučil o osnovah ekonomije, da ja ne bi še v parlamentu delali sramote slovenski ekonomski stroki, ko pa je inflacije kot oblike religije že v medijih vse polno.

Pa ni pomagalo. Namen predlagateljev ni bil konstruktivni predlog sklepa, ampak zgolj okriviti vlado za inflacijo, in to ne glede na dejstva. Parlamentarna opozicija se ni odpovedala skušnjavi demagogije in populizma, še celo njeni akademski ekonomisti ne.

Opozicijski politiki so v parlamentarni debati uprizorili predstavo strokovne nekompetentnosti. Očitno so narobe razumeli nasvet filozofa Gregorja Golobiča, da politik ne sme imeti volivcev za neumne.

Odziv IPI-ja na ovadbo proti podpisnikom peticije 571

Medijski pes čuvaj poroča o odzivu Mednarodnega inštituta za tisk (IPI). Direktor IPI-ja David Dadge poziva slovensko vlado, naj se postavi proti skupinam, ki se s tožbami borijo za ugled države, poleg tega poziva vlado, naj umakne člene zakona, na katere se sklicuje ovadba Marjana Cerarja s somišljeniki.

Pri Dadgeovem sporočilu je spornih več stvari. Prvič to, da od slovenske vlade zahteva umik nekega zakona. Dadge torej ne ve, da je slovenski politični sistem parlamentarna demokracija in da temelji na ločenosti različnih vej oblasti. Vlada ni zakonodajna oblast, ampak je izvršna. Veljavnih zakonov zato vlada ne more umakniti. Drugič je narobe to, da Dadge od vlade kot izvršne veje oblasti zahteva, naj v konkretnem primeru izvede javni pritisk na tožilstvo, torej na sodno vejo oblasti. Dadge morda sploh ne pozna sodobnih političnih sistemov. Tretjič je nesprejemljivo to, da se Dadge v Slovenijo vtika, kot da slovenski politični sistem ne vsebuje ustreznih demokratičnih postopkov, in Slovenijo s tako obravnavo vnaprej obsoja kot nedemokratično državo. S tem Dadge zlorablja dobro ime inštituta.

Ne nazadnje je narobe to, da Dadge - podobno kot še marsikateri napačno informirani medij - omenja 571 podpisnikov novinarjev. Tudi ta podatek nekaj pove o razsežnostih zavajanja s strani iniciatorjev peticije, saj v besedilu omenjajo le novinarje. Peticije namreč ni podpisalo 571 novinarjev, ampak so med podpisniki tudi fotografi in upokojenci.