Cenzura slovenskih „levičarjev” za cicibane

Tino Mamić v Ampaku št. 12/2007 opisuje, kakšen kulturni šok doživi štiriletni otrok, če dobi izkušnji slovenskega in zahodno evropskega vrtca. Kot vemo, Evropa temelji (tudi) na krščanski tradiciji, v slovenskih šolah pa še vedno poteka protikrščanska indoktrinacija.

Medtem ko je v vrtcih drugod po Evropi normalno, da se otroci veselijo Svetega Miklavža ali Božička (lahko vsakega posebej, čeprav gre za istega), mu pišejo pisma želja in decembra vsak teden prižgejo novo adventno svečko, pa bralčki v Cicibanu in Cicidoju spoznajo le Dedka Mraza. Kot kaže, to ni samo spodrsljaj. Podobnih primerov, ki dokazujejo, da gre za uredniško usmeritev, ki zanika narodne običaje, je še več. Cicido dosledno piše o nekem dnevu mrtvih, nič pa o prazniku Vseh svetih. In še, ilustratorka riše pokopališče s številnimi grobovi brez enega nagrobnika s križem. Pokopališča v Sloveniji seveda niso takšna.

Na Ciciban in Cicido se je vredno spomniti vsakič, ko podpisniki peticije 571 izjavljajo, da sami Janševih pritiskov sicer ne čutijo, se pa solidarizarijo s kolegi iz drugih medijskih hiš (ki pa so prav tako samo z nekom solidani). Pri peticiji 571 gre v resnici za politično akcijo ideološko obremenjenih novinarjev.

P.s.: Sledi zapis Cenzorske škarje „levičarjev” na spletu.