Slovenski medijski trg obvladujejo oligarhi

Po novici na Razgledih je raziskava o vlogi države v medijskem sektorju v celoti dostopna na medijski preži (ne v reviji Medijska preža): „In temu pravite medijski trg?”. Sandra Bašić Hrvatin in Brankica Petković se v raziskavi sprašujeta, zakaj imajo država in politične elite tako močan vpliv na medije v Sloveniji. Ugotovitve so resnično zanimive in vsaj deloma držijo, čeprav v knjigi večinoma niso podkrepljene z relevantnimi indici, so špekulativne in ne sledijo iz predstavljenih dejstev, a so kljub temu interpretirane kot logični sklepi.

Tule so moji izpiski najzanimivejših ugotovitev raziskave, ki se nanašajo na tiskane medije. Drugi del knjige, ki se ukvarja z radijsko, televizijsko in filmsko dejavnostjo, je vreden branja le zaradi opisa kronologije, sicer pa je vsebinsko še bolj pristranski od prvega.

P.s.: Moj politični dnevnik torej ne bo popolnoma miroval.

Dnevnik v mirovanju

Moj politični dnevnik bo do nadaljnjega miroval, vključno s komentarji. Nekaj mesecev. Izvesti moram časovno reorganizacijo.

Oblast se v tem času ne bo menjala.

Ana Jud: „Enron”

Knjiga „Enron” je niz razmišljanj Ane Jud od 5. marca do 11. novembra 2007. Naslov knjige je na nek način motiviran z izjavo Darka Bulata (lastnika podjetja K2.net), ki je Telekom primerjal z Enronom, po Telekomovi tožbi pa izjavo vzel nazaj. Ana Jud pojav enron prepoznava v Sloveniji kot celoti. Pritrjujeta ji recenzenta prvih dveh poglavij, Dejan Steinbuch in Rado Pezdir, recenzent tretjega poglavja pa se je ustrašil samega sebe.

Pisateljica s knjigo bojda nagovarja svoje nasprotnike, pa tudi vse polpismene in nepismene, ki njenega pisanja ne bodo razumeli. Na začetku pove, da je namen njenih knjig v tem, da se pogovarjamo in poskušamo stvari izboljšati. Njen cilj je skromen, samo mir hoče. A nad slovenskim narodom oziroma Slovenijo je obupala. Na koncu neumnim Slovenkam in Slovencem pove, da so v svoji nori neprivlačnosti in zahojenosti za svoje gorje sami krivi in da si ga tudi zaslužijo.

Ne priporočam!

Cenzorske škarje slovenskih levičarjev na spletu

Svoj prvi komentar v letošnjem letu sem napisal na Razgledih, vendar ni prišel skozi Darjino cenzorsko sito. Ampak ena od prednosti spletnih dnevnikov je ravno v tem, da lahko cenzurirani komentar vseeno objavim. Tukaj:

januar 1st, 2008 at 17:18

Mislim, da je Darjino opravičilo pod minimumom spodobnega novinarstva. Navedba, da gre pri pisanju o več kot 60 % zadolženosti glede na BDP za lapsus, ne ustreza teži napak, ki jih zgornji članek vsebuje.

Ni jasno, ali Darja morda misli, da se je zmotila za 0,1 % ali morda za 0,2 %. Ali še vedno verjame, da je Slovenija med najbolj (in ne najmanj) zadolženimi članicami Evropske unije, ali še vedno trdi, da Slovenija ob vstopu v EU ni izpolnjevala maastrichtskih kriterijev, ali si še vedno domišlja, da je zadolženost Slovenije bolj problematična od zadolženosti nekdanje Jugoslavije, itd.

Mene sicer bolj od njenega prepričanja v zmote zanima, kdo je nanjo pritiskal, da je napisala takšno skrpucalo. Tako zavajajočih člankov sem bil do sedaj vajen od Vojka, medtem ko se je Darja dolgo kar dobro držala.

Cenzura slovenskih „levičarjev” za cicibane

Tino Mamić v Ampaku št. 12/2007 opisuje, kakšen kulturni šok doživi štiriletni otrok, če dobi izkušnji slovenskega in zahodno evropskega vrtca. Kot vemo, Evropa temelji (tudi) na krščanski tradiciji, v slovenskih šolah pa še vedno poteka protikrščanska indoktrinacija.

Medtem ko je v vrtcih drugod po Evropi normalno, da se otroci veselijo Svetega Miklavža ali Božička (lahko vsakega posebej, čeprav gre za istega), mu pišejo pisma želja in decembra vsak teden prižgejo novo adventno svečko, pa bralčki v Cicibanu in Cicidoju spoznajo le Dedka Mraza. Kot kaže, to ni samo spodrsljaj. Podobnih primerov, ki dokazujejo, da gre za uredniško usmeritev, ki zanika narodne običaje, je še več. Cicido dosledno piše o nekem dnevu mrtvih, nič pa o prazniku Vseh svetih. In še, ilustratorka riše pokopališče s številnimi grobovi brez enega nagrobnika s križem. Pokopališča v Sloveniji seveda niso takšna.

Na Ciciban in Cicido se je vredno spomniti vsakič, ko podpisniki peticije 571 izjavljajo, da sami Janševih pritiskov sicer ne čutijo, se pa solidarizarijo s kolegi iz drugih medijskih hiš (ki pa so prav tako samo z nekom solidani). Pri peticiji 571 gre v resnici za politično akcijo ideološko obremenjenih novinarjev.

P.s.: Sledi zapis Cenzorske škarje „levičarjev” na spletu.

Raziskava o pritiskih na medije

Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDS) iz Nove gorice je v raziskavi o medijski svobodi in avtonomnosti medijskega prostora v Sloveniji za leto 2007 z analizo besedil, fokusnimi skupinami in poglobljenimi intervjuji prišla do nekaj zanimivih ugotovitev.

Študija je predvsem dokazala, da učinkovitih pritiskov sedanje vlade na medije ni bilo, četudi je do neuspešnih poskusov lahko prihajalo. Zanimiva so pričevanja novinarjev, ki omenjajo usklajenost med različnimi pisci različnih časopisov, za katere se zdi kot da se dogovarjajo in pišejo o enakih temah.

Raziskovalci Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Urša Šinkovec so na predstavitvi študije podprli ustanovitev neodvisne medijske komisije, ki bi celovito raziskala medijsko stanje v Sloveniji.

Škoda, da ni vladna koalicija že od začetka vladanja angažirala družboslovnih strokovnjakov, ki bi sistematično spremljali poročanje v medijih, z različnimi raziskovalnimi metodami analizirali medijsko stanje. Janez Janša bi se lahko na problematične pojave javno odzival podkrepljen z relevantnimi analizami o koncertiranih medijskih manipulacijah (zatiranih novinarjev), ne pa pogromaško v državnem zboru.  Ampak tudi zdaj še ni prepozno.

Igor Mervič: Banalni razlogi inflacije

Igor Mervič, generalni direktor Spara, se je ob odprtju Sparove 65 milijonov evrov vredne hišne pekarne razgovoril o pravih razlogih za slovensko inflacijo. Razlogi so banalni, pomislimo skupaj:

Mi smo imeli od kar nekaj mesecev že pred uvedbo evra in potem pol leta nespremenjene cene. Deflacijo smo celo imeli! In če nimaš spremembe cen oziroma se celo nekoliko nižajo, in zdaj so pa višje cene, je normalno, da imaš inflacijo. Ker, v Evropi, v Evropski uniji tega ni bilo! Cene niso bile enake, cene so se dvigale. In zakaj smo mi to delali? Zaradi uvedbe evra. In zaradi vseh pritiskov, ki so bili. In trdim, da leto 2006 sploh nismo zaključili z realno inflacijo - takšno, kakršna je bila prikazana. V redu, maastrichtske kriterije smo izpolnili, ampak inflacija - realna - je bila pa višja. In seveda na nizko osnovo se zdaj kaže inflacija. Noben ne zna tega komentirati - vsaj do sedaj ni znal. In to je tudi razlog, zakaj bo, recimo, tudi januarja in februarja in še kar nekaj časa inflacija hrane, oziroma cene bodo rastle.

Kako je Janez Janša upravljal Delo

Pustimo ob strani zaresovske stalinistične teorije in vladine demantije v medijih. Poglejmo si raje navzkrižno zaslišanje nekaterih, ki so bili v dogajanje tudi sami vpleteni.

Andrijana Starina Kosem: Vsi očitki držijo, razen tistega, kar se nanaša name.

Boško Šrot: Vsi očitki držijo, razen tistega, kar se nanaša name.

Zoran Janković: Vsi očitki držijo, razen tistega, kar se nanaša name.

Nacionalistični cirkusanti

V petek je Zmago Jelinčič v krogu strankarskih kolegov praznoval svojo šestdesetletnico.
Spor med člani stranke je v bistvenih delih potekal približno takole.

Roman Veras: Daj, Saško, spregovori nekaj besed zbranim!

Sašo Peče: Oseba, ki narobe izgovori moje ime, naj zapusti stranko, ali pa jo bom jaz!

Zmago Jelinčič: Spoštovali bomo odločitev gospoda Pečeta, da izstopi iz stranke.

Sašo Peče: Iz stranke me bojo vrgli po nalogu Janeza Janše.

Hrvaška politika ni evropska

Z letošnjim letom Hrvaška uvaja v jadranskem morju oboroženo stražo za uveljavitev zaščitne ekološko ribolovne cone (ZERC). Problem hrvaške namere ni samo v tem, ali se zaščitni režim na terenu izvaja za članice Evropske unije, pač pa je problem že v sami uzakonitvi. Jasno je, da Hrvaške v resnici ne skrbi ekologija Jadrana, ampak ji gre predvsem za lokalne interese njenega ribištva. Vendar je jadransko morje premajhno, da bi lahko diktiranje pravil v njem prepustili le eni od držav na jadranski obali. Sporazum o ekološko ribolovni zaščiti v majhnem morju mora biti dogovor vseh mejašev. S tega vidika je hrvaško forsiranje prevlade v nasprotju z dobro mednarodno prakso in še posebej z načeli Evropske unije. Bolj kot to, kdo bo kje lovil ribe v jadranskem morju, prost dostop Slovenije do odprtega morja in katera država si lasti obmejne zaselke, je zaskrbljujoče hrvaško nespoštovanje dogovorov, uresničevanje pregovorne hrvaške licemernosti in izguba zaupanja v kredibilnost hrvaške politike. Razumljivo je, da hrvaški in slovenski nacionalisti (predvsem opozicijski) netijo nacionalno nestrpnost z namenom lastne promocije, a na dolgi rok je to škodljivo in nesprejemljivo. Stroka postane le orodje za zlorabe v rokah vpletenih nacionalistov. Pogajanja in kompromisi (arbitraža) niso v interesu politikantskih nacionalistov. Posebej zaskrbljujoče in škodljivo je, da se nacionalistično rovarjenje preko medijev prijemlje tudi med prebivalstvom. V Sloveniji s škodljivim nacionalizmom prednjačijo stranke SNS, SLS in Zares.