Tudi partizansko nasilje nad civilisti je zločin

Prav danes, na dan človekovih pravic, se je iztekel rok, ki ga je ustavno sodišče določilo parlamentu, da popravi zakon, ki krši človekove pravice žrtvam vojnega nasilja in je v nasprotju s tretjim členom slovenske ustave. Žal se zaradi nespoštovanja rokov, ki jih določa ustavno sodišče, odgovorni ne vznemirjajo več.

Ustavno sodišče je v odločbi 9. novembra 2006 (U-I-266-04) obrazložilo neskladje Zakona o žrtvah vojnega nasilja, 19. točka:

V okviru pooblastila, ki mu ga daje tretji odstavek 50. člena Ustave, je zakonodajalec torej sprejel ureditev, s katero je priznanje statusa žrtve vojnega nasilja omejil na različne kategorije civilnih oseb. Vendar je priznanje statusa žrtve vojnega nasilja omogočil samo tistim civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja oziroma njegovih sodelavcev, iz kroga upravičencev pa v celoti izključil civilne osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom oboroženih sil druge strani v spopadu. Za opredelitev pojma civilne žrtve pa je odločilno, da gre za osebe, ki so bile izpostavljene nasilju zaradi vojnih dogodkov, ne da bi bile aktivno udeležene na strani katerekoli od vojskujočih se strani.