Za koga sprava?
Posted by ervinator on 3.12.2007
Čeprav z Blogorolo ne sodelujem, se mi zdi osnovna ideja tiskanega časopisa dnevnikov dobra, vključno z vabilom blogorolovcem, naj kaj napišejo o temi tedna - spominja na idejo tematskih fotografij v okviru skupnosti vsak dan ena fotografija.
Tema tega tedna je sprava. O tej temi bi lahko veliko napisal, še najraje pa odgovor, zakaj to ne zadeva samo tistih, ki so bili v drugi bratomorni udeleženi. Vendar na to temo že obstaja tako dober zapis, da mu nimam česa dodati. 
3.12.2007 at 21.24
In kam nas, v evropski in svetovni zgodovini postavlja ta zapis? H katerim državam bi nas prištevali zmagovalci druge svetovne vojne (zahodni, ki jih še nekoliko upoštevate), če bi se večina Slovencev odločila za pot kolaboracije? Je bila Avstrija morda zaradi jezika po vojni “kaznovana”? Ne, zaradi sodelovanja, kolaboracije, so imeli neugoden položaj! Zato lepo prosim. Ne mešajte moralne pravice vseh umorjenih in njihovih bližnjih, do dostojnega spomina, s “pranjem” kolaboracionizma! Kar je bilo zgrešeno, je bilo zgrešeno! Nekateri so preveč sodelovali, drugi so preveč slepo verjeli v ideale pravičnosti, svobode, enakosti. Ubijali so ljudje na obeh straneh. In vsak morilec je zločinec. To pa ne spremeni mednarodno priznane “klasifikacije” vlog, ki so jih posamezne politične strukture igrale v času vojne.
Morda pa nekateri mislijo, da je že čas, da se tudi te “karte premešajo”? Kapitalska moč je na strani poražencev v drugi vojni. Morda si želijo tudi ponovne politične moči?
4.12.2007 at 9.15
Bin, pri spravi ne gre za to, da kdo prizna svoje grehe ali kdo bi na primer moral prvi priznati. Gre za osnovno človeško pieteto, da imajo mrtvi pravico do pokopa, žalujoči pa pravico do spomina. Za obsojene na Nagodetovem procesu dan in kraj smrti še vedno ni znan. To je danes treba urediti s konkretnimi pravnimi dejanji. Delovanje Milana Kučana, Zdenke Cerar in podobnih je šlo v nasprotno smer.
4.12.2007 at 20.58
Jaz pa pišem o tem, da je tudi delovanje Drobniča, Velikonje in drugih iz “njihove strani” šlo v nasprotno smer. Ne v smer pravice do pokopa in žalovanja, temveč v smer habilitacije. Čaščenja neke politične skupine in njenih dejanj, ki jih je obsodila celotna Evropa.
5.12.2007 at 10.07
Izgovarjanje na neko društvo ne more biti izgovor za izogibanje osnovnim pietetnim dejanjem, ki zahtevajo tudi pravno formalizacijo. Takšno, proti-civilizacijsko držo je zavzel Milan Kučan, medtem ko je Zdenka Cerar teptala osnovno pravno etiko, in zato sta v tem kontekstu vredna obsojanja.