Peterle & Türk

Za nami je odločilno soočenje v drugem krogu boja za novega predsednika države. Lojze Peterle je bil malenkost boljši (beri: malenkost manj dolgočasen) od Danila Türka. A to je veliko premalo, da bi ogrozil Türkov naskok. Danilo Türk je odgovarjal tekoče in kratko, tudi ob napadih se ni nehal smehljati. O sebi je rad govoril v tretji osebi. Lojze Peterle je konkretne odgovore začinil z razlago ozadij, namesto “bom” je neposrečeno govoril “bi”. Peterletova barva glasu in ritem sta prijetnejša od Türkovih (ki že kar preveč spominja na Pahorja), a Türk se je jasneje izražal. Peterle je svoje stališče jasno povedal na začetku vsakega odgovora, proti koncu pa je odgovor zvodenel, ker stališča ni dovolj poudaril oziroma ga ponovil. Oba sta zastopala dokaj nacionalistična stališča. Preveč sta gledala novinarje in premalo gledalce. Govorica telesa je bila na ekranih zreducirana, saj ju je kamera prikazovala kot dva doprsna kipa.

Bučarjevo Rojstvo države

France Bučar je ob predstavitvi svoje nove knjige povedal, da brez ustanovitve Osvobodilne fronte ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. Utemeljitve te teze nismo slišali. To ni bila edina Bučarjeva buča. V nadaljevanju je še povedal, da so se komunisti od vseh najbolj dosledno borili za svobodo. Trditev je podkrepil z razlago o zgrešenosti domobranskega protikomunističnega boja. Niti omenil pa ni Jugoslovanske vojske v domovini (po domače plava garda ali četniki). Ta se v Sloveniji ni kompromitirala, nobenega zločina ni zagrešila, še celo sodelovanja s komunisti ni zavračala.

V resnici so komunisti naredili vse, da se nihče drug razen njih ne bi boril proti okupatorju. Še pred prvimi (vosovskimi) akcijami, septembra 1941, so javno objavili razglas, da bodo likvidirali vsakogar, ki se bo proti okupatorju boril izven OF.