Metek za Lukšiča

Igor Lukšič, profesor politologije v prvem letniku študijev na FDV, je brucem pred volitvami dajal nalogo, naj na volilno nedeljo obiščejo cerkve, opazujejo prisotne in si beležijo vse, kar je po njihovi interpretaciji politično. Letos je to početje prišlo v javnost. Lukšič je v intervjuju za Vest nalogo predstavil kot nedolžen izobraževalni projekt, ki je zaradi preproste metodologije in razgibanosti posebej primeren prav za bruce. Vendar za nekatere ni bil prepričljiv, zato se je pojavila še ena od letošnjih peticij, tokrat v obliki poziva Lukšiču, naj odstopi kot profesor in strankarski funkcionar. Odgovor na njo je peticija študentov FDV v podporo profesorju Lukšiču.

Lukšičevo početje je nekoliko sporno, a primerjave med Lukšičevo nalogo in ovaduško prakso iz svinčenih Kardeljevih/Roterjevih let časov so pretirane. Lukšič je v intervjuju pojasnil, da njega in njegovih asistentov ne zanima, kaj študentje v svoja (ovaduška) poročila na koncu napišejo.

Rektorica Andreja Kocijančič verjame zagotovilom, da bodo zbrani podatki uporabljeni zgolj v okviru seminarskih nalog. Jaz pa tega ne verjamem, kajti oblika naloge, kot je zapisana na navodilih, me prepričuje o nečem drugem.

Študentje “ovaduhi” naj bi bili pri opazovanju pozorni na naslednje možnosti, ki so naštete v nalogi:

1. Vodja obreda je pozval navzoče, naj se udeležijo volitev.
2. Vodja obreda je navzoče pozval, naj se udeležijo volitev in volijo za določenega kandidata, ki ga je opisal.
3. Vodja obreda je navzoče pozval, naj volijo za določenega kandidata z imenom in/ali priimkom.
4. Vodja obreda je navzoče pozval, naj mu sledijo na volitve takoj po obredu in jih dejansko povedel na volitve.
5. Po obredu so nekateri občani javno pozivali zbrane, naj volijo določenega kandidata.
6. Javno ni bilo na temo volitev nobenih izjav.
7. Drugo (navedi)

Poleg tega je ključni raziskovalni podatek tudi tip kraja opazovanja:
1. mesto
2. primestno področje
3. vas

Pozorno oko bo po opravljenem izpitu iz Metodologije družboslovnega raziskovanja v drugem letniku študijev na isti fakulteti opazilo, da gre pri možnostih od 1 do 4 za čisto pravo Guttmanovo lestvico, s preštevilčenjem šestke v ničlo pa dobimo tipično petstopenjsko lestvico. Kaj so sestavljavci “vprašalnika” nameravali početi z možnostjo številka 5, sicer ni bistveno, a nedvomno zanimivo.

Za vsaj kolikor toliko zanimivo analizo potrebujemo v statističnem raziskovanju vsaj dve spremenljivki: prva opisana je odvisna, druga spremenljivka, tip kraja, je neodvisna. Z analizo odvisnosti prve od druge spremenljivke bi si raziskovalec, ki bi uporabil meritve iz te naloge, gotovo obetal značilne razlike med mestnimi območji na eni strani in obrobjem oziroma podeželjem na drugi.

Drugače povedano: Ne verjamem, da je naloga zgolj slučajno podana v obliki, ki je dokaj pripravna za kasnejšo statistično analizo. Prav tako ne verjamem, da gre za profesionalno deformacijo pri sestavljanju “vprašalnika”. Ne gre samo za to, da v nalogi ni potrebe po oštevilčenju možnosti, pač pa je ta del navodil videti kot tujek, vrinjen med preostali del besedila naloge. Besedilo naloge označuje naštevanje možnosti kot seznam (anketnih) vprašanj, čeprav to niso vprašanja. Vprašanja za razpravo namreč sledijo šele na koncu naloge.

Poudariti moram, da se mi kljub profesorjevemu in rektoričinemu zagotovilu kasnejša raziskovalna uporaba podatkov iz takšne naloge, če ne bi imela politično sumljivega ozadja, načeloma sploh ne zdi problematična. Že res, da zbranih podatkov itak ni smiselno analizirati, saj že profesor sam pove, da niso reprezentativni in da so zbrani neprofesionalno. A v realnosti uporaba v druge namene ni izključena, sploh če so za katerega (drugega) profesorja te meritve vsebinsko preveč privlačne. Lukšičevemu zagotovilu zato ne verjamem.