Izbrisani in njihova pravica

Izbrisani so kislo jabolko, v katerega bi morala vladna koalicija ugrizniti zaradi zdravja slovenske demorkacije in zaradi lastne higiene. Večinska volja prebivalstva resda goji močan odpor do poprave krivic izbrisanim, saj o tem problemu ni ustrezno informirana. Kljub temu bi se parlament moral sprijazniti, da se volji ustavnega sodišča ne bo dalo izogniti. Pa ne toliko zaradi same odločbe ustavnega sodišča, ampak zato, ker se je izbrisanim dejansko zgodila krivica.

Velika in mala začetnica za osnovnošolce

Saj ne, da bi želel zaresovce učiti slovnico. To se zdi precej brezupno početje. Ampak vseeno se še ne morem dovolj načuditi, da nimajo nobenega smisla za slovenščino. Povedal bom na kratko: osebna imena, državno in geografsko pripadnost v slovenščini pišemo z veliko začetnico. Pripadnost organizacij pa pišemo z malo. Jud kot pripadnik izraelskega naroda se piše z veliko, jud kot pripadnik judovske vere se piše z malo. Na kratko, da ne bo za omejence preveč naporno: zaresovec se pravilno piše z malo.

Sklanjanje za osnovnošolce

Še vedno nisem dobil odgovora na vprašanje, zakaj zaresovci ne sklanjajo (pregibajo) imena svoje stranke. Še najbolj verjetno je, da so pri Zaresu sami ignoranti. Itak.

P.s.: Zares se kot samostalnik sklanja enako kot potres. Če je tudi to pretežko, za pomoč napotujem na Amebisovo BesAno.   

Izkušnje z zaresovci

Običajni pojav v političnih debatah na spletu je etiketiranje z nacisti in vpletanje Hitlerja, in to ne samo v slovenskem prostoru. Pojav se po odkritelju Mikeu Godwinu imenuje Godwinova zakonitost. Potemtakem to pri zaresovcih ni še nič posebnega. Povezan je z arogantno držo, ki jo posnemajo po Gregorju Golobiču in drugih iz vodstva stranke. Sem sodi tudi izdelava psiholoških profilov tistih, s katerimi se ne strinjajo. To seveda ne velja za vse zaresovce, velja pa za najtežje omejence, ki svet vidijo črno-belo oziroma rdeče-črno. Slednje po analogiji velja tudi za pomladne forumovce oziroma komentatorje v spletnih dnevnikih. Za zaresovce, ldsovce, skrajneže iz Mladega foruma SD in še koga so vsi, ki mislijo drugače, janšisti, za skrajneže iz SDS-a, N.Si-ja in SLS-a so vsi, ki mislijo drugače, komunisti … Po eni značilnosti pa zaresovci od ostalih močno izstopajo: v krdelnem pozivanju h gonji proti drugačemislečim. Kljub temu da sem zaresovske blogorejce na to že večkrat opozoril (na straneh Zaresa, Razgledov in Vesti), to še naprej vztrajno počnejo. Začne se tako, da zaresovec (morda že podzavestno) piše v prvi osebi množine („mi tako mislimo”), nadaljuje se s pozivanjem istomislečih k diferenciaciji, konča se z upravičevanjem, da gre v resnici za že oblikovano ideološko skupino. Skratka, ko ideološko obremenjenim zaresovcem zmanjka vsebinskih argumentov, se zatečejo pod okrilje (zamišljene) horde istomislečih. Takšen potek je postal ključni modus operandi zaresovske komunikacije.

Danilo Türk na obisku pri slovenski vojski

Türk: „Jaz vidim svojo vlogo prav v tem, da skrbim za to povezovanje, za čim boljšo integracijo naše vojske, ki je profesionalna vojska, našega obrambnega sistema, ki je razvit obrambni sistem, v družbo kot celoto.”

Novinar: „Ampak kaj konkretno vaša pooblastila sploh dopuščajo konkretno, v bistvu, da naredite?”

Türk: „Zakaj me to sprašujete!? Jaz sem vam že povedal, da moram najprej spoznati stvari!”

Pričakujem, da bo Türk v prihodnje ne bo eč tako osoren. Upam, da sedanje obnašanje ni posledica pritiskov s strani njegovih strank podpornic …

Zakaj SNS ne more biti moja stranka

Slovenska nacionalna stranka je stranka, ki univerzalne vrednote človeštva v Sloveniji najbolj grobo tepta. Člani SNS-ja se ne ustavijo niti pred odkritim kršenjem zakonov, družbo hujskajo k medsebojnemu sovraštvu, netijo in razpihujejo nestrpnost. SNS je stranka, katere člani so na ekonomskem in pravnem področju težki bleferji. Svojo popularnost gradijo na narodno škodljivi populistični in nacionalistični retoriki.

Zakaj SD ne more biti moja stranka

Slovenski socialdemokrati svoj obstoj pogojujejo s čaščenjem medvojne komunistične revolucije, ki je zatirala upor proti okupatorju, če ga je izvajal “razredni sovražnik“, slovenskemu narodu prizadejala dolgoročno narodno škodo, teptala osnovne civilizacijske vrednote. Strankino vodstvo obravnava prve slovenske borce proti fašizmu kot teroriste. Stranko SD vodijo osebnosti, ki so prekaljene v zatiranju človekove svobode, za svoje cilje so k politični diferenciaciji prisilile tudi gospodarstvenike. Stranko SD obvladuje borčevska retorika, ki jo zadnje čase podžigajo še pritepenci iz LDS-a. Bojeviteži iz Mladega foruma in operativa (stasijevci v medijih) gledajo na strankarsko demokracijo kot na nujno zlo, najraje bi nazaj uvedli kar Kardeljev samoupravni socializem.

Zakaj moje stranke niso: DeSUS, LDS, SLS, NSi

DeSUS se prodaja kot demokratična stranka upokojencev, vendar v svoje delovanje tlači program, s katerim se večina upokojencev ne identificira. Zato ima v javnosti podobo priveska različnih vlad, v katerih sodeluje le zaradi kupčkanja s položaji. Na naslednjih volitvah to itak ne bo več samostojna stranka, ampak priključek SD-ju. 

Liberalna demokracija Slovenije je razčetverjena stranka, ki se kljub podganskemu begu dela članstva ni odrekla arogantni drži. S spremembo v vodstvu še bolj kot prej deluje v službi kapitala in za ozke privilegije posameznikov. Bolj bo to pred volitvami očitno, bolj bo vprašljivo, ali bo dosegla volilni prag za vstop v novo sestavo parlamenta. LDS ne more biti moja stranka, saj je bila pokroviteljica Liberalne akademije (danes so člani tega društva že pretežno zaresovski).

Slovenska ljudska stranka je slaba senca LDS-a, z zastopanjem lobijev pod masko “nacionalnega interesa” je sokriva za nizko stopnjo konkurence na trgih v Sloveniji, več od načelne politike ji pomeni kariera njenih prisklednikov. Novo vodstvo mojo oceno še podkrepljuje, povezave med brati Šrot (SLS-SD) prinašajo še več šrota.  

Nova Slovenija je razpeta med intelektualnostjo SDS-a in kmetavzarstvom SLS-a. Ista osebnost, član N.Si-ja, enkrat zagovarja liberalno odprtost, ob drugi priložnosti pa zaplankani protekcionizem. Ta v sebi nasprotujoča dvojnost stranko nevarno šibi, posledica je mlačna podoba stranke, ki se je ne nazadnje odrazila tudi v Peterletovem porazu. Razhod notranje nasprotujočih struj oziroma razpad stranki preprečujejo le slabi obeti na volitvah. 

Zakaj SDS ni moja stranka

Slovenska demokratična stranka ni moja stranka, ker imam visoke kriterije. Največji problem stranke SDS je, da ne zmore priznati oziroma preseči svojih napak, svoj plašč posoja celo za zakrivanje napak drugih: problem izbrisanih ostaja, problem s Strojani se predolgo vleče, sporne so netransparentne prodaje podjetij v državni lasti. Stranka SDS preveč podpira ameriško zunanjo politiko: kot da ni bila dovolj že Vilenska izjava, vladno zunanjo politiko vodi Dimitrij Rupel, ki ima na glavi daleč preveč masla iz časov županovanja v Ljubljani in ministriranja v LDS-u (višje sodišče je pred kratkim razsodilo o nezakonitem početju na veleposlaništvu v Zagrebu - primer Peter Golob). SDS deluje preveč PROTI in premalo ZA: navdušen sem nad začetkom reform, razkritjem nezakonitosti v Sovi in še kje, transparentnim delovanjem javne uprave; umanjka pa uvid, kaj dobrega to pomeni za bodočnost. Poslancem stranke manjka čut odgovornosti do opozicije, zatiranih in hendikepiranih.

Pojasnjevanje visoke inflacije

Janez Janša in Jože Možina sta v včerajšnjem pogovoru na nacionalni televiziji nekaj besed namenila tudi inflaciji. V redu, bili so ali so še tudi zunanji vzroki. Res je, tudi drugod v Evropi je inflacija letos bistveno povišana. Gotovo je utemeljeno trditi, da se je vlada trudila, kjer se je lahko, pri cenah, ki so pod njenim nadzorom. Ampak ostaja dejstvo, da so se cene osnovnih življenjskih potrebščin nehumano povišale. Tega se ne da opravičiti z drugimi makroekonomskimi uspehi države. Javnosti je treba podati vse razloge. Boštjan Vasle z Urada za makroekonomske analize in razvoj je o notranjih razlogih nekaj že povedal. Na te razloge vlada ni bila pripravljena. Zaradi tega je ministrstvo za gospodarstvo pričelo s celovito raziskavo v sodelovanju s trgovskimi podjetji, ki so ali bodo odstopili svoje poslovne podatke? Vlada mora čim prej priti do relevantnih sklepov, javno objaviti poročilo in izpeljati konkretne ukrepe (še bolj okrepiti nadzorne organe - tržni inšpektorat in druge). Če vlada tega problema ne zmore kmalu učinkovito rešiti, bo upravičeno izgubila vso podporo. Pa če je opozicija česa kriva ali ne.